Daleč od oči, daleč od srca
Zakaj se odpravlja na delo v tujino? Ker dela kariero? Ji potemtakem kariera pomeni več kot vajin odnos, vajina zveza? Očitno.Ker kariero lahko delaš tudi tukaj.Razen če ni zdravnica ali kaj podobnega in mora na prakso v tujino.Presodi sam, ne vemo vsega.Ali je ta korak zanjo tako rekoč nujen za njen poklic ali ni.
Anonimno 2368, 27.01.2025 ob 04:46
Prekini!
Če nisi razumel-a, on je že prekinil, ni ji pa še povedal. Samo odgovornost bi rad pripisal njej, rad bi izpadel lep (o svojem odnosu se ne pogovarja s svojo punco, ampak “prijatelji”, ki mu pritrjujejo, dajejo “argumente” za odločitev, ki jo je on že sprejel).
Na njenem mestu bi to “odgovornost” z veseljem tudi sprejela, ker če ima punca količkaj v glavi, bo še srečna, da se losa tako nezrelega in egoističnega tipa. Kot da ženska ne sme imeti nobenih (kariernih) interesov več, potem ko je enkrat v zvezi. Mora videti samo še njega in njegove interese in vse podrediti temu – tako se berejo tudi nekateri komentarji tu. Če bi bilo obratno (da bi šel on), domnevam, da težav ne bi bilo.
In ja, Slovenija je malomeščansko okolje, verjamem, da v tujini lahko pridobi za svojo kariero (kakršnakoli že je) več znanj in relevantnih izkušenj, kot tu, tudi če bo potem delovala (pretežno) v slovenskem okolju. V določenih poklicih je to celo zelo običajno (kakšno leto dela ali študija v tujini).
@avtor: “Ne rečem, da je slaba ideja, samo meni to pomeni, da sva v tem vmesnem času lahko z drugimi ljudmi, Jaz mislim, da ne bil bil zmožen ji tega narediti, misel, da bi bila ona z drugim me ubija. Mislim, da bi mi bilo še težje, če bi se vrnila nazaj k meni, vmes pa bi imela drugega ali druge moške. Ona ni rekla še nič, razen, da bo zelo zaposlena to eno leto, da od tujine ne bo imela nič in da bo šlo eno leto hitro naokrog.”
Ti si tisti, ki bi ovce i novce, ne ona. Kar racionaliziraš, relativiziraš s strahom, da bo ona naredila enako. Bodi vsaj toliko pošten – vsaj do sebe.
Jaz sem šla pred 25 leti tako v tujino – sicer za 9 mesecev, ampak saj na koncu samo trajanje ne igra take velike vloge. Takrat še ni bilo toliko možnosti komunikacije kot je sedaj – bil je telefon, jaz sem prišla vmes za božič domov in še enkrat, on pa enkrat k meni. Pa sva zdržala, celo zaročila sva se. Imela sva dolge večerne pogovore po telefonu, pa oba sva veliko delala (res delala, ne pa okrog hodila z drugimi). Sva se pa prej pogovorila – da je to preizkusni kamen za najino zvezo, pa kar bo, pač bo, nobenih vnaprejšnjih obljub in dogovorov. In je bilo.