dan mučenikov
Le vkup zdaj mučeniki vsi
svoj dan slavimo danes mi
deseti marec naš je dan
naj bo dostojno praznovan.
Zdaj vsak naj si olajša vest
in tragično pove povest
kako na limance je šel
ženskam slepo je verjel.
Kako vse prej je bilo ponižno, nežno in lepo
a ko izrekel si svoj da
je pokazala kaj zna.
Če bil si prej še tak junak, s
edaj copati si enak,
ubogat moraš na migljaj,
prostosti izgubljeni raj.
Vsak dan ti žepe vse pretakne,
da še kak tisočak izmakne,
a ko plača skopni
kdo kriv je – seveda ti.
Da bila bi lepa in po modi
kot pav nališpana zdaj hodi
lase si barva in topira
in nohte skrbno si lakira.
Se šminka, pudra vsaki čas
da lepši bi bil njen obraz
da vsa je lepa vsa dehti
ko znankam na klepet hiti.
Tam vsem zaupno govori
češ kakšen rogovilež si
da nočeš kuhat, likat, prat
oh, boljši bi bil kakšen mlad.
Skrbno nadzira vsako pot
da ji ne skočiš kje čez plot
a zanjo je nedolžna reč
če ji je kateri drugi všeč.
Vsak listič ti skrbno pregleda
ker ljubosumnost jo razjeda
za hrbtom pa se ti krohoče
sej sinku si le krušni oče.
Če kdaj zarohniš
se pa razjoče in pase mulo kot otroče
božje dobro so solze tu popustijo vsi možje.
Če hočeš, da bo v hiši mir
navadi njenih se manir
svobodo si zapravil zlato
in prišel ženi pod copato.
Le to edino nas tolaži
in bridko nam spomine blaži,
da srkneš včasih ga skrivajoče le nanese tak slučaj.
Zato pa danes na naš dan
za hip prav vse skrbi na stran
do vrha kupice nalijmo
na zdravje mučenikov pijmo.