No, bom pa še tole odgovorila. Dobila sem ponudbo menu-ja za 50 € po osebi + pijača (ne morem vedeti koliko bo stala pijača, ker trežko predvidiš koliko bo kdo spil)…. Ker mi je to predrago, bom določene jedi črtala, da bo menu cenejši. Ampak cca. vsaj 50 € sigurno pride po osebi, če sešteješ hrano in pijačo. Nisem pa računala, da bom dobila toliko denarja, da bi pokrila še dekoracijo in podobne zadeve. Pač vsaj hrano in pijačo nekako… saj tistim, ki imate nekaj soli v glavi, je kristalno jasno, kaj hočem povedati, drugim pa pač nikoli ne bo jasno, pa ne samo to, še kaj druga…
Hvala.

Tipična hinavščina, pa brez zamere. To je točno tako, ko ob rojstnem dnevu povabimo filk in vsi vedno rečemo, da “reees ni treba NIČ nosit za darilo”, po tihem pa vsak upa, da bo dobil kakšno lepo darilce od koga… No, in ker smo tukaj za to, da rečemo bobu bob, dajmo bit vsaj iskreni.[/quote]

No ja, bodimo iskreni. Ti si take poroko kot si jo zamišljaš ne moreš privoščit. In zato boš fehtarila okoli, da boš svoje kaprice lahko plačala. Ups….svatje bodo plačali.
P.s. če pa ti hinaviš in se sprenevedaš, češ nič ni treba nosit, pričakuješ pa seveda darilo vseeno…ej, pove dosti o tebi. In tukaj se debata o bobu konča.
A za rojstni dan ti morajo obiski tudi prinest par eurov da pokrijejo tista dva čevapa?
Si pač tipična ženska današnjih dni, ki hoče poroko nad svojimi zmožnostmi. Bedno. Pa lahko obračaš kot hočeš.

Če ti ne maraš daril, jih nočeš in se jih ne razveseliš kot vsak normalen človek, potem je pa s tabo nekaj hudo narobe. Tukaj bi se pa jaz zamislila na tvojem mestu… Normalno, da iz vljudnosti rečemo, da nič ni treba nositi, potem pa klub vsemu vsakemu obraz zažari, ko dobi kaj lepega v roke za darilo. Ampak ti seveda nič ne rabiš :)))

Sicer pa sploh ne mislim nič obračati, mi ni treba, ker vem kaj mislim in kako mislim, ljudje ki me poznajo, pa tudi vejo, kakšna sem in kakšna nisem. Poleg tega mi na pamet ne pade, da bi komu rekla, da mora kaj prinest. To sem napisala predvsem za take, ki se budalo naredijo in jih pride na žur 10 komadov, prinesejo pa eno mikrovalovko! Tako, pa si misli, kaj si hočeš.

Koliko imam ali nimam denarja, pa ti ne moreš vedeti in res mi je hecno, ko to berem :)))

Heh, tule pišeš da ti na pamet ne pade, da bi komu rekla da mora kaj prinest, v prvem postu pa da boš dala jasno vedet, da ti največ pomeni denar v kuverti. Lapaj to komu drugemu in se ni treba zdaj izmotavat. In ne delaj se budale sedaj s to štorijo o mikrovalovki, ker si prvotno pisala o tem da ni dost če ti na glavo pade 50 eur, ker ti hočeš lepo poroko s pozitivno bilanco na koncu.
Joj kako sem vesela da imam okoli sebe normalne ljudi in ne takih materialistov.
Kar se mene tiče – konec debate.

Sem ravno želela predlagati, da bi bilo konec debate, ker imaš čist prekratko pamet, žal.

Zelo slabo bereš in zelo slabo razumeš, kaj bereš. JA, dala bom vedeti ali celo jasno povedala, da ne želim daril, ampak če želijo kaj dati, želim denar. Nisem pa tako neumna, da bom rekla že v naprej, da hočem keš in še cifro zraven povedala!

Daj, brezveze, res je – “svašta” se najde pod anonimnimi imeni, se včasih čudim, kje taki folk sploh uspete najti tak forum in da ste sploh računlniško pismeni…

Kako drago/ finančno naporno poroko želite, je stvar mladoporočencev. Ni pa prav, da pričakujete, da jo bodo plačali drugi.

Nama je veliko pomenilo, da sva bila pri izvedbi poroke materialno povsem neodvisna. Vse sva si zastavila tako, da sva jo sposobna sama plačati brez zadolževanja ali dolgoročnega nameskega varčevanja. Na finančno pomoč domačih nisva računala, vendar pa se prostovoljnih prispevkov tudi nisva branila, saj sva vedela, da je vsak detajl dobro premišljen in ne razmetavava s tujim denarjem.

Vsem povabljencem sva povedala, da ne pričakujeva daril, vendar presojo o tem prepuščava njim samim. Na koncu sva tako povsem nepričakovano dobila nekaj gotovine, ki pa jo zelo premišljeno porabljava za stvari s trajno vrednostjo, o nakupu katerih bi sicer bolj oklevala (in se hecava, da bova nanje nalepila nalepke o financiranju).

Regratka… točno tako. Mislim, da tudi Dalila ne bo nikomur rekla, da MORA nekaj prinese, saj je dovolj natančno razložila, kaj je hotela povedati in kaj sploh point te teme.

Pač debatiramo, kaj in koliko naj bi se spodobilo podariti mladoporočencema na poroki, je tako? In če debatiramo v tej smeri (bedate o teh zadevah se mi ne zdijo neumne), je prav, da vsak pove svoje mnenje. In prav je, da ostali najprej VSE preberete, preden odgovorite. Pa malo vljudnosti ne bi škodilo, ne glede na anonimnost.

Bi pa rada nekaj vprašala – predvsem vse tiste, ki tukaj udrihate po nekaterih, da si poroke ne morejo privoščiti in da se ne spodobi od svatov pričakovati, da bodo oni plačali poroko… Seveda, da ne, saj neposredno nihče ne pričakuje tega. Torej, moje vprašanje:

Kako ste si tisti, ki pravite, da niste vzeli kredita niti namensko varčevali, lahko sami plačali poroko? Jaz sem malo računala… menu po osebi stane minimalno 30 € + pijača (ne moreš vedeti koliko bo kdo spil), pa če imaš samo 50 gostov (ponavadi jih je več), znaša SAMO to skupaj cca. 2000 – 4000 €. Kje sta še obe obleki, čevlji, obred, vabila, cvetje in razni detajli, ki se jih zdaj hne spomnim??? Računam, da pod 5000 € ni šans da prideš skozi, razen, če se gre eno soboto s pričami na urad in potem samo na skromno kosilo pa čao.

Ne vem, kje vi živite, ampak midva pri plači 900 € + partner ima približno enako (mnogi imajo še veliko slabše plače, zato sva zadovoljna) ne moreva plačati svoje poroke brez namenskega varčevanja…. žal. Matematika je tukaj zelo jasna. In ravno iz tega razloga je vsak vesel, če svatje ne škrtarijo in dajo nekaj denarja. Darila so meni osebno brezveze, sploh ker ničesar takega ne rabim (kuhinjske pripomočke, posodo, likalnik, sesalec, posteljnino, brisače, krpe……. vsega tega imam več kot dovolj).

Se pač poročiš financam primerno. A na dopust greš na hrvaško, ali čakaš na samoprispevke in kredit da greš lahko na Maldive? Stegni se toliko kot imaš dolg kovter.
In iskreno povedano, mene bi bilo sram že samo razmišljat tako kot Dalia2011, kaj šele pisat o tem.

Se pač poročiš financam primerno. A na dopust greš na hrvaško, ali čakaš na samoprispevke in kredit da greš lahko na Maldive? Stegni se toliko kot imaš dolg kovter.
In iskreno povedano, mene bi bilo sram že samo razmišljat tako kot Dalia2011, kaj šele pisat o tem.[/quote]

Tudi mene. Če si razkošne poroke ne bi mogla privoščiti, bi se pač poročila skromno. Ne pa da bi bila slabe volje, ker mi svatje ne bi prispevali “dovolj”.

Pravzaprav sploh ni point v tem, da kdo nima denarja ali ga ima premalo… Enostavno nočete razumeti. Gre za to, kaj se spodobi… če si že povabljen na poroko kot svat. Pustimo zdaj mladoporočence in to, kaj kdo misli in pričakuje….

Dajte se malo zamislit no, predstavljajte si, da ste povabljeni na poroko… koliko se vam zdi, da se nekako spodobi podariti in v kakšni obliki? In še eno zelo pomembno vprašanje – ste pripravljeni spoštovati željo mladoporočencev, če izrazita, da ne želita materialnih daril, ampak bi raje kakšen € dobila? Pa pustimo zdaj konkretne cifre, to je itak vse relativno….

Odvisno od tega, koliko denarja imam jaz in koliko mladoporočenca. Če vem, da se poroči nek bogat par, ne vidim nobenega razloga, da bi prinesla kaj več od simbolične vsote. Če vem, da nimata denarja, bom prinesla več, čeprav si to težko privoščim.

Koliko se spodobi? Po moje toliko kot si pripravljen dat. Naprimer: prijateljema, ki sta se poročila in imela piknik sva dala 150 eur. Rade volje. Ker je bilo super, pa fajn človeka sta.
Nekomu, ki bi mi pa sugeriral da moram pokrit svoje stroške, okrasje pa prevleke za stole in take reči, bi se mi pa zamalo zdelo in najbrž ne bi dala toliko.
Ker še vedno mislim da se najbolj od vsega spodobi, da če vabiš tudi plačaj. Vse ostalo je stvar lastne presoje.

ok Simeon, tukaj ste vsi nekako naperjeni proti meni, čeprav me ne poznate. Dejstvo pa je, da absolutno ne mislim nikomur ničesar sugerirati… in 150 € je zelo lepo darilo, čisto dovolj.

“255nepr”, recimo, da se nekako strinjam s tabo, čeprav so me totalno popljuvali, češ da hočem neki luksus, ki si ga ne morem privoščiti. Seveda ne bom šla čez mejo tega, kar si lahko privoščim, si pa vsak želi lepo dostojno poroko, kar je normalno in vsak je vesel, če Če ne bi bilo tako, potem navada z darili sploh ne bi obstajala.

Moram se odzvati … 150 evrov je zame absolutno preveč. Desetina plače je v vsakem primeru zgornji limit!

Se opravičujem, če sem te kje prizadela, ni bil to moj namen. Pa tudi proti tebi nisem naperjena, priznam pa, da sem proti takem načinu razmišljanja. In kot je iz odgovorov zgoraj razvidno, še zdaleč ne edina.
Ljudjem se najbrž res že upira, ker te poroke so šle čez mejo vsakega dobrega okusa, in so eno samo molzenje denarja.
Meni osebno so te kičaste poroke tako ali tako osladne. Ampak ok, če nekdo tako hoče in si jo lahko privošči, naj jo pač ima. Da pa sanjaš o nevemkakem ceremonialu, pa zanj nimaš denarja in računaš na to, da bodo plačali drugi, mi je pa mimo. Res.
Še vedno zagovarjam naj se vsak poroči financam primerno. Tudi z malo denarja se da lepo izpeljat vse skupaj. Še več, po mojih izkušnjah je tako, da bolj ko je zadeva sproščena in enostavna, bolj sproščeni so ljudje in v končni fazi tudi vidva, kar je pa tako ali tako najbolj pomembno.
Naredila bosta tako ali tako kot bosta sama hotela, jaz ti dajem samo v razmislek. A ni lepše da veš da imaš stroške pokrite, kot da potem še kalkuliraš ali boš dobila dovolj “nazaj” ali se bo treba zapufat? Karkoli pa potem dobiš za darilo, je samo bonus. Pa naj si gre za par 10 eur ali set kozarcev.
Pa še nekaj: mislim da je vse kar ima oznako “poročno”, precenjeno.
Lepo poroko ti želim, pa kakšnakoli že bo.

Simeon, hvala za lepe želje in verjemi, da še zdaleč ne želim pretiravati s svojo poroko (kot so nekateri razumeli skozi moje pisanje), pri marsikaterem detajlu bova gledala, da ne zapravljava po nepotrebnem. Ok, hrana in pijača pač stane koliko stane, ostale malenkosti (šopki, vabila, okrasje, cvetje..) pa na minimum, ker je to meni zelo nepomembno. Naj bodo vabila lepa, ampak jih bomo sami naredili ali pa kupili nekje zelo poceni; naprsnih šopkov jaz ne bom imela, ker so mi mimo; moj šopek bo čist klasičen, ne mislim nosit “pet kil” dragega cvetja za sabo, obleko bom si izposodila, če se bo dalo (menda prideš z 250 € skoz), čevlji več kot 50 € ne bi smeli biti, torta bo majhna, ker nas bo malo, nekega okrasja ne rabim, saj bodo mize lepo pogrnjene in to je dovolj… torej ne bi smelo biti neke panike.

Še vedno bi rada, da bi razumeli moj point… dans sem ravno klepetala s sodelavkami, je ena bila ta vikend na poroki in sem poslušala, ko so debatirale o darilih (jaz sem bila tiho, ker me je prav zanimalo, kaj drugi mislijo)… pa je ena rekla, da je navada, da se da denar (ker večina mladoporočencev to želi) in da če ona ne bi imela za darilo, raje ne gre na poroko! Jaz pa še kr nisem hotela komentirati, ampak vidim, da v resnici dost ljudi razume, kako to gre na porokah. Tudi sama raje ne grem, če ne morem dati iz svojega žepa vsaj 50 €.

Nekdo je napisal, da je 150 € preveč… to je bilo mišljeno za dve osebi skupaj, če sem jaz prav razumela, torej po osebi 75 €, kar pa ni več kot 10% povprečne plače. In to se mi nekak zdi ravno prav.

Jaz bi bila užaljena, če bi kdo odpovedal udeležbo na moji poroki ker nima 50 Eur. Še bolj grozno bi se mi pa zdelo, če bi 14 dni tolkel samo zelje in krompir, da bi lahko meni dal.
Smo si pač različni.

Ma ne vem, če ima smisel posploševati… približno vemo, koliko kdo zasluži. Od nekoga, ki komaj preživi (ker ima zelo slabo plačo ali pa sploh nima službe), pa itak ne pričakuješ dosti in mu to tudi lahko poveš, zato da mu je lažje in da se vseeno počuti dobrodošlega. Druga zgodba so pa taki, ki se naredijo “budale”, o takih sem pisala… ne pa o tistih, ki nimajo denarja. Saj je logično.

Ob rob tej debati predlagam, da kdor za darila želi denar, to pove svojima pričama, ti dve pa diskretno preneseta informacijo dalje. Vseeno lepše kot da se taka želja napiše že v vabilo (po mojem mnenju popolnoma neokusno), hkrati pa verjetno povabljeni gostje še vseeno želijo razveseliti mladoporočenca. Na poroke popolnih tujcev verjetno ne hodimo. In če se ve, kaj želita, je tudi morda malo lažje …

LP,
Lenka

Ampak vprašanje, če bi te taki ki se naredijo budale, sploh upoštevali kaj želiš. Zakaj pa potem sploh vabiti take ljudi?
Mi ni jasno. Ali vabiš zato ker jih hočeš zraven ali zato da ti prinesejo denar? Ker oboje ne gre skupaj.

Očitno razmišljamo zelo različno. Jaz bi na svojo poroko povabila tiste ljudi, ki jih res želim videti tam. Če bi kdo od njih ostal doma, ker je prereven in si ne more privoščiti “spodobnega” darila, bi me to prizadelo.
In tudi moji prijatelji me na poroke ne vabijo zaradi darila, pač pa zaradi mene. In bi jih prizadelo, če ne bi prišla zaradi tega, ker sem v finančni krizi.
Mogoče pa se mi tako le zdi. 🙂

No, točno to sem jaz želela povedati. Če povabiš tvoje bližnje, bodo razumeli, tudi če želiš denar, ker poznajo ozadje. In oni te oziroma vaju imajo menda tudi tako radi, da ne bo problem izpolniti te želje. Pa mislim, da nihče ne pričakuje absurdno visokih zneskov.

Takih, ki so ti na pol tujci, pa menda ne vabiš niti ne prosiš za denar.

LP,
Lenka

Saj tudi ne nameravam vabiti takih, ki jih imamo v sorodstvu in se radi budale naredijo, saj jih poznamo.

Nisem pa vedela, da je običaj, da želje glede daril zaupaš pričam in da potem oni to dalje povejo..? Kaj pa zdaj po novem, ko baje priče niso več potrebne? To sem kje slišala… ne vem, če je res?

To ni nekakšen običaj, je pa praktično, vljudno in ne preveč vsiljivo. Na parih porokah sem že to videla, pa je bilo prav ok.

LP,
Lenka

Že, ampak če za nekoga od mojih bližnjih vem, da denarja nima, bom bolj vesela tega, da sploh pride (z zgolj simboličnim darilom), kot da bi zato, ker nima denarja, ostal doma.