…danes sem komaj uspela priti do računalnika (včeraj: učenje,trening…),pa vidim da je bila včeraj žalost prisotna pri več ljudeh…Ah,dragi moji,ne bit žalostni,raje se skupaj veselimo življenja,pa naj bo še tako zakomplicirano in nerazumljivo…na svetu se dogajajo še hujše stvari…
Zelo občudujem kolegico,ki ima raka na pljučih v tretjem stadiju,pa uživa življenje.Meddrugim stara je šele 22 let…pa ne poležava doma,ne tarna,dela in uživa življenje…temu jaz pravim življenski ponos.Ko bi jaz imela včasih takšno železno voljo,a mi jo je pobral ON in ostala je le velika rana v srcu…pa se teh črnih misli skušam ubraniti…saj uspeva…na momente ;(
Dajmo se skupaj spravit in uživat,dokler lahko,saj nikoli ne vemo kaj nas čaka za vogalom…

Kilotonskega lupčka vsem,ki ste prisotni!!!

Prav imaš, Trillian! Izkoristimo vsako minuto časa, ki nam je namenjen!!!
Pozdravljeni, dragi moji, žverčka je z vami – vesela in malo poredna, vsekakor pa sem čisto vaša…

Cmoka na lička! Pa kar vsem po vrsti…:-)

Uau Trilči!
tista kilotonska cmoka me je vrgla ob steno in komaj stegujem tace,da še lahko tipkam!
Norimo danes in vse naslednje dni…roll over
Lepo jutro!
Sp

končno ena pametna pupika……
evo moj prispevek:

Imam fanta na avtomat,
pritisnem na popek
in že je brez gat.

pa-pa

Upam,da ti ni kosti polomilo…:)))

ko bi ga vsaj imela…smrk…

Ti si pa takšna navihanka,meni je to všeč…včasih se me tudi takšna navihana volja prime….:))))))))

Ja, naj bo.
Navihana ali ne, stara ali mlada, žverca ma vas vse rada…..

Cmoka na lička.

P.S.
Če že nimam kaj pametnega napisati, ne zameriti, veselje in ljubezen pa vseeno lahko pokažem, ne?! :-))

Ni nobene zamere,saj to je bistvo,če tudi ni kaj pametnega za napisat…glavno je druženje in prijateljevanje…:)

Cmok X neskončno

Ja, hvala.

Kako pa je danes na vašem koncu – saj si tam nekje na Štajersekm, ne?!
Pri nas je tako lepo – sonček sije, mrzlo pa je kot hudič. Pa se bomo že ogreli, ni dvoma.

Sončka mamo v Mb-ju,je hladno,a ko te skozi okno boža sončni žarek…ahhh…
Pa saj ni sile drugače…samo ko se moraš pri takem vremenu učit,pa učit,pa učit…groza….bom pol šla malo laufat…samo mam musklfiber od treninga včeraj,bom kako banano morala še popapat…:))))

Ja, pa na toplo kopel potem ne pozabi…. takoooo paše.
Pa kaj treniraš?!

Uh, ti zlati časi, kje je zame že to…:-))

Ravno sem si še eno kavico skuhala…Prideš???Sicer je nesladkana,ampak lepo z mlekecom in to…vljudno vabljena!;-)
Aja,treniram športno plezanje…moja trenutna edina prava ljubezen…
Pa se ti tud baviš s kakim športom???

Trilči,
to z banano spada skoraj v moj koncept.A ti to ta pravo,al je bila prispodoba?
Sp

.. tako je treba … Glavo pokonci in življenju naproti … Ni druge! Najslabše je, da se damo v neko globoko depresijo, ko se nam zgodi kaj slabega … Treba se je kaj naučiti iz teh trenutkov … Vsaka stvar se na svetu zgodi zato, da se kaj naučimo od nje … in da bomo potem živeli bolje naprej …

Glej … jaz sem imela pred leti prijatelja, ki je imel tumor v glavi, star komaj 20 let … Dokler mu niso ugotovili bolezni je bil vedno zagrnjen, stalno se je živciral za najmanjše stvari, vedno je bil slabe volje in sovražil je življenje … Ko so mu ugotovili tumor (to je bilo tako, da je padel v komo za en mesec in so takrat ugotovili da je tumor že precej razpasen) … se je pobral in začel uživati življenje … Takrat sva tudi postala odlična prijatelja … Veselil se je vsakega dneva in vsakega dokodka … živel je vsak dan posebej in se ni obremenjeval s tem, kaj se bo zgodilo jutri .. in ko si se pogovarjal z njim, ti je vlil voljo do življenja …

Na žalost je tako živel le pol leta … Sedaj mogoče nekje drugje … v kakšni drugi demnziji … živi tako naprej …

Lp, Bgv

Sicer,dragec,ne vem kaj je zate ta prava,jaz mislim tisto dolgo in zvito pa seveda rumeno…:)))

Vse se ujema!
Kofeta pa ne pijem,bljak.
Lepo v MB
Sp

Ja,življenje gre svoja pota in se ne ozira na žrtve…tvoj prijatelj je sedaj tvoj angelček in verjamam da tudi tvoj vzornik…mogoče pa pazi na mojega sinčka tam nekje drugje,kjer je lepše…

Žalostna zgodba!
Dej BGV kaj bolj veselega prosim.
Sp

Tudi ti se mej,kjerkoli že si…lahko pa ti naredim kakšen čajček ali podobno…:)

Lp

Trilči,
Če si napisala tisto,kar se bojim,sočustvujem s tabo.
Bom kar malo utihnil,me je prizadelo.
Lepo se imej
Sp

Gor pazijo vsi na vse … tako da je tvoj sinček v dobrih rokah … Tudi moj dedek in stric sta gor, tako da se ti ni treba bat …

Lp, Bgv

Trillian, mislim, da bo bolje, da mi rečeš mati sonca…. malo starejša sem od tebe, zato je tudi moje treniranje že zdavnaj za mano.
Ja, smučala sem… pa ne tako zagreto, malo sem pa le dala drila skozi…:-)
Kavica bi mi pa pasala, čeprav bi raje eno grenko, brez mleka, taka me pa postavi na pravo mesto…:-)) Čeprav pa mi je MB malo od roke….:-(
Pa drugič, če je možno prestaviti, prav?!
Čeprav pa – v opozorilo – ne vabiti žverčke na kavico, ker hitro izkoristim… ena naša že ve, verjemi!
:-)))

Sprevržči … meni se bolj kot žalostna zdi ta zgodba poučna … Čeprav sem ob smrti prijatelja zelo trpela in se še danes pogosto zmislim nanj … me je tudi veliko naučil … predvsem to, da moram živeti življenje … in to tudi poskušam …

Lp, Bgv

Ni blema…za kavico se ne grebem…,tako da resnično vabljena,ko oz. če ti bo…:)))))))))))))