Danes obujam spomine…
Danes razmišljam o vseh stvareh, ki so se mi zgodilo v preteklosti….dobre in slabe. Ne bom se vračala predaleč nazaj…ampak nekako dve leti…morda tri… Ko so se v mojem življenju pojavile prve ovira…take, kot jih nisem nikoli pričakovala… Sicer sama pri sebi vem, da je obujanje takih grenkih spominov žalostno….ampak ravno ti žalostni spomini so mi prinesli tudi veliko lepih…spoznala sem vas, forumovce. Kot prve sem spoznala štiri…Sebota, Pepija, Laro in Gaio, ki pa se na žalost ne javljajo več… edino Seba v »Gmajnici«…. Prvi so mi priskočili na pomoč prav oni. In resnično…prave prijatelje je težko najti….zato ostale tri precej pogrešam. Čeprav se je danes še nekdo javil….in sem ga zelo vesela. Pepi…prosim, da ne bi spet kam »mrknil«…. :))) Ko so nas na forumu »Življenje, ah to življenje«…nekako pregnali…nas je Nikitka vljudno povabila v gmajnico. Hvala Niki. Tu sem spet spoznala en vagon ljudi…In če bi govorila o imenih…uf…ne vem kam pridem….so pa nekateri, ki so mi resnično veliko pomenili…Zajči…kot prva…cmoka mala….Mariči…Severnica….Nikitko sem itak že omenila….pa potem sta bila tu Jani in Saško…ki sta mi izredno znala popestrit dneve…:))), vsake toliko se je še Štumpi pojavil….hvala tudi tebi…in pa seveda vse ostalim….nato pa sem skočila en »štuk« višje v kletko… Tu pa ne morem mimo vas… mojih najdražjih…Bugi, Hely, Sprevržko…ki vas osebno poznam….pa Razo…za dobro voljo:)), in nekateri, ki se ne javljajo več, pa so mi bili tudi v pomoč…Poletka, Trilči…. pa Vitki…
In zakaj sem danes vse to pisala? Zato…ker je res težko najti prave prijatelje in še huje jih izgubiti…. Zato upam, dragi moji…da se nikdar ne pozabimo….in ostanemo za vedno prijatelji….gmajnarji in kletkaši….
Rada vas ima vaša Stelčka….