Danes sem malo žalostna
Zakaj???
Zato, ker ima danes moja draga teta težko operacijo :(((
Ona je bila moj angel varuh, ko sem izgubila starše…ona me je usmerjala na pravi tir življenje…Zato mi je tak hudo za njo…Taka oseba kot je ona jo lahko samo iščeš…poštena, iskrena,prijazna,vedno pripravljena za pogovor in pomoč, ima velik srček…Pa zakaj mora tako osebo bolezen doleteti…ko je v življenju samo dobro delala…
Zakaj? :(((
Saj ima svojo družino, samo mene tako skrbi za njo, toliko sreče ji želim, ker vem da je tudi meni ona pomagala v najhujših trenutkih življenja…zdaj pa sem popolnoma nemočna, ker ji ne morem pomagati…
Eh…to življenje je včasih res kruto :(((
res je žalostno in držala bom pešičke,da jo prestane kar se da najbolje…. v tem svetu je pač vse tako nerazroljivo,kar se takšnih situacij tiče….večno ostane takšen zakaj??? Na katerega pa nihče nima odgovora…
lepo ji stoj ob strani,kot je ona tebi….želim ji čimprejšnje okrevanje in da se bo vse isteklo po pričakovanjih….
Glavo po konci Poletka,naj tvoja teta ne vidi žalosti v tvojih očeh…..in še to: tukaj smo in bomo zate….
Draga moja, nasloni se name, ja vedno nas v življenju doletijo ti veliki ZAKAJI…ampak brez veze iskati ZATO-je, je pač tako…Mislimo na najbolje, da bo vse vredu, ker drugače ne sme biti in pika! Zaupajmo belim angelom, ker vedo kaj delajo, pomagali bodo tvoji teti in zopet boš lahko v njenem naročju!
Če pa ti bo lažje, pa jokam s teboj…tu sem ob tebi kot vedno!
To le glej,da boš prišla z (vsaj igranim) nasmeškom,boš videla,teta se bo verjetno kar bolje počutila……skrij tisto,da se sekiraš……..in želim ji vse najnaj naj naj in tako dalje……če pa kaj potrebuješ,pa poznaš mail naslov…
Ja , življenje je kruto in ne moremo razumeti , po kaki sprevrženi logiki izbira svoje žrtve !
Moja mami je že 15 let mrtva in je zelo trpela .
Pa saj sama veš , kako hudo je , če izgubiš koga svojih najbližjih !
S tem sem se soočala sama pred približno dvemi leti , ko so zdravniki mislili , da ima moja malčica rakav tumor na možganih in da bo zelo na hitro konec … ma ni , da bi o tem sploh govorila … !!!!!!!!!
Glej , verjamem , da se bo za tvojo teto prav obrnilo , ti pa bodi pogumna , da ji bošš tudi ti lahko v oporo po operaciji , ko bo zbirala voljo in moči za okrevanje .
Vso srečo vam vsem !
N.
Nikita, vse to je tako kot da bi brala sebe…namesto mamice, je bil to moj očka…in potem tudi moj sonček…ampak vse se obrne in ko pogledaš nazaj, sploh ne moreš verjeti, kaj človek, predvsem ženske vse prenesemo, od kje črpamo moč in pogum, da vse okoli sebe tiste trenutke postavljamo pokonci, še celo zdravnike…Ja hvala ne vem komu, da imam tako moč…
Cmoka draga moja in imejva moč še naprej, ker jo potrebujeva…
Si piseva Niki…ja in ne oziraj se na druge…naj berejo, naj kritizirajo in se delajo pametne…edino ti veš, kakšno je tvoje življenje in pravico imaš do sreče in pika, pa naj se drugi razpočijo če želijo…vsak dan je potrebno iz kje naponiti baterije, da lahko potem sijemo ob trenutkih “groze”…in to tisti, ki tega ne občutijo nikoli ne bodo razumeli, pa briga me, glavno je da jaz razumem sebe in znam in vem in se zavedam, da živimo samo eno življenje in pika!
Nikita, tale tvoj e-mail, vrača posto…pisi ti meni na : [email protected], čao.
Poletka!
Kaj naj rečem – bodi močna zate in za svojo tetico, saj si sama napisala, da je bila vedno tam, ko si jo rabila. Sedaj te rabi ona, zberi atome moči, naj premagajo tvojo žalost.
Držim pesti, čeprav verjamem, da bo še vse lepo in prav.
Obveščaj nas.
(vsekakor pa te popolnoma razumem, tudi pri nas je posegla vmes kruta usoda in mi vzela brata…..)