Danes sem slučajno videla sestro v trgovini. Naredila se je da me ne ne vidi. Jaz pa sem prav žalostna , da sva tako daleč prišli. Stike je prekinila, nima želje po obnovitvi, staršem in meni je zamerila, čeprav je v dedovanju dobila kar nekaj, jaz sem pa skrbela za starše , zato so mi dali malo več, ker živim v bližini pokojnih staršev. Na zapuščinski sem ji podarila še polovico prihrankov, čeprav so jih starši dali meni. Je še kdo med vami, ki nima stika s sestro, brati? Žalostna sem.

Tudi jaz, z lažjo je pobral dediščino. Ne vso veliko pa. Preveč. Se ne videva. Mi ni žal. Jaz mirno spim, to mi je v zadovoljstvo.

S sestro v zadnjih 25 letih govoril štirikrat; vsakokrat zaradi zapuščine. Na zadnje je sodnici rekla na sodišču, da smo jo vrgli ven iz hiše…kakšna laž, še sama ji verjame…sodnica ni nasedla…

Še huje je, da z materjo nisem govoril že 25 let.

Tudi jaz ne naredim prvega koraka. Imam razlog. Rad imam svoj mir ali kot bi rekel J. Peterson; Focus on yourself and stay silent.

No nisi edina. Če je res dobila dediščino, se pa res ne bilo treba obračati stran.

Ampak resnica je zmeraj nekje na sredini. Tako jaz mislim.  Slišimo eno stran, naj pove še druga.

Poznam primer, ki so svojo drugo hčerko pustili starši brez vsega. Kot, da ne obstaja.

Velikokrat slišano, dedovanje ni darilo. Kaj in koliko otrok naredi za starše. To ti pripada.

To je pa res zelo žalostno. Nimaš kaj. Na druge ne moremo vplivati. Moja 12let starejša sestra je rekla, da sem ji uničila življenje, ko sem se rodila. Pa nič lepih spominov nimam nanjo. En njen fant mi je po tel.ko sem bila v 4razredu grozil da me bo posilil; enkrat me je močno butnila ob steno; pri 17tih sem dala vse svoje prihranke za škodo, ki jo je naredila. Pa potem vsi očitki, da sem v življ.dobila več. Jaz to ne vidim tako. Njej so plačevali šole, vozn.izpit itd pa jih ni naredila. Jaz sem šla študirat bz smer ker nisem zbrala dovolj točk pa ju nisem želela prosit za pomoč, voz.izpit sem si plačala sama itd.

Za 1t sem pobegnila k prijateljici, da sem se lahko učila za maturo, ker mi sestra, ki je prihajala on/off živet domov ni dala miru in je skakala agresivno vame. Jo pozdravim in pokramljam, če jo naključno vidim. Pošljem vošcilo za RD in NL. Nimaš kaj. Objem.

Dobila je dediščino, dobila je večjo gradbeno parcelo, ki jo je prodala, pol prihrankov sem ji še jaz dala na zapuščinski,jaz sem dobila staro hišo od staršev , ki je za podreti , torej ostane parcela in kar nekaj  kmetijskega zemljišča. Dobila sem res več od nje, sem pa skrbela za starše, doplacevala dom za očeta ki je bil dementen. Mama je umrla doma. Moja vest glede premoženja je čista, če bi bila ona pripravljena na pogovor, bi ji dala še nekaj kmetijskega zemljišča, če ji to toliko pomeni. Noče stikov

Težko bi živela s tem, da bi bila skregana s sestrama in bratoma. Pet nas je in vsi se razumemo med sabo, pravi blagoslov je to. Smo pa hvaležni staršema za vzgojo, privzgojili so nam vero in delavnost.

Zelo žalostno, da je nekdo za par jurjev dediščine pripravljen pozabiti, da ima sestro. To je zame prodana duša.

Nismo še tako daleč, da bi bili pri dedovanju. Sem pa prepričana, da se bomo skregali. Sicer se že tako ali tako ne družimo.

Ni lepo od nje, ampak ne sekiraj se sploh če si ji celo dala več kot ji pripada. Zdaj vsaj vidiš kaksen karakter je. Bos tudi prezivela bez nje in vedi nisi edina.

Samo eden je dovolj, da nastane kreg, ali dva. Naju z bratom so starši vedno učili, da je potrebno deliti. Do prvega konflikta je prišlo že v otroštvu s šopi banan kjer jih je ponavadi 7. Kako to deliti. Starša sta naju naučila deliti tudi to, kar se še vedno pozna.

Do razprave se nisva nikoli menila kaj bova. Tam sva s pomočjo sodnice vse razdelila med seboj in se odpovedala finančnim sredstvom v korist starša. Starš se je odpovedal kmetijskim zemljiščem.

Fertik smo bili v 20 minutah. Sodnica je poudarila, da v svoji praksi še ni doživela, da bi nekdo tako nepripravljen kot je prišel na razpravo si razdelil premoženje samo s pogledi na en drugega in se odločil v istih sekundah.

Ne samo, da je treba otroke nauciti deliti, ampak tudi spostovati se med seboj, sprejemati drug drugega in si pomagati.

1000x sem jih ucila, da si pomagajo in to tudi pri stvareh, ko niso potrebovali pomoci, samo da se naucijo, da so vedno tu en za drugega!

Cokolado na kockice, vsakemu toliko kockic, pa se racunat so se ucili s cokolado. Ostane ena kockica, nic, z nozem na 3 dele. Ce enega ni bilo doma, sta mu druga dva pustila njegov delez.

Skratka, deliti, spostovati, sprejemati in si pomagati.

Sem edinka, pa mi je uspelo vzgojiti otroke tako, da so si bratje, ne pa tujci!

Dedovanje JE darilo! Nič od staršev ti NE pripada! Kaj pa če bi oba starša vse zapravila zase in nič pustila za otroke? Starši lahko delajo s svojim denarjem kar želijo. Otroci ne boste komandirali staršev kaj naj delamo z lastnim denarjem. Zapustimo ga komur želimo in kolikor želimo.

Ja tako je. Mi smo naredili pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Podedoval bo sin, ki skrbi oz bo skrbel za nas ( že sedaj neštetokrat vozi očeta po raznih preiskavah, urgenco, bolnico. Ostala dva sta študirala  dolgo do 27 leta in sva ju vzdrževala. Ta kateri bo podedoval je šel star 20 let v službo in ob delu dokončal faks. Ona dva sta se strinjala z našo odločitvijo.

To midva z bratom počneva že 10 let. Nihče za to ne pričakuje ničesar. To so osnove do bližnjega, da mu v bolezni pomagaš. Če en nima časa ima drugi. Tudi stroške krijeva sama.

Eden pelje 3x na mesec, eden 1x. Ni važno, nihče ne šteje in s tem obračunava. Ponavadi se nesporazumi začnejo ravno s tem, ko vse naložite na enega, drugi se pa umikajo. Potem pa kakor je.

Naložiš na tistega ki je odgovoren in vreden zaupanja. Tisti, ki se umakne in gleda od strani, zraven pa še pametuje, sigurno ne bo nič dobil.

Anonimnost

jaz tudi ne. z to prasico femisntično zadorgirano pofukano lenobo ugabno.   nikoli več.  v mojem primeru.  sem  jaz tisti navaden, delovski razred.  ona pa high sesaiti, na borzi in  zdrogirana. pr inas je tko. če jaz ne bi imel otrok in žene  inbi ona imela doktročka nekega in froce.  jaz eh otrok ne bi smel nikoli videt. nikada. svojih nečakov. nikoli, ni šanse. edino če bi bila gospa poleg in še to bi moral obiti darilo za otroke min.300 evrov. da bi jih lahko videl 2h mogoče.  take os levičarke, učiteljice, prasice babje ugabne.  tko je resnica evo. in še igrat bi se mmoral samo to kar bi skrajna  feminsitka, marksistka, levičarka, odobrila.   bi mogla ocenit , če sem jaz dost kompetenten za to igro. ker nisem uni. družboslovec, se ne znam igrat šaha in človek  ne jezi se.   tko  je resnica dragedamice z  feministkami.    upam da bo čimprej  ona pa mati pa stirc udbaš pofuka znigili z rakom.   zgnijejo na jz rakom prokleti komunsiti smrdljivi.

To zna bit dvorezen mec, ker delate razlike med njimi, enemu vse v zameno za pomoc, drugim nic in na tak nacin jih odrezes, pa ne samo od dediscine, ro je se najmanj, odrezes jih od sebe in brata.

Ne vem, ce je to ravno pametna stvar.

Mi smo štirje. Vse sorojence imam rada, povsem lepo se razumemo, čeprav smo zelo različni.

Oče je umrl, imamo še noro mater, s katero je nemogoče shajati. Vnaprej sem povedala, da se odpovedujem tudi nujnemu deležu po materi in da sem to pripravljena podpisati pri notarju, da pa naj me pustijo pri miru z njenimi fintami.

Je mati res tako slaba in nora, rodila pa vas je in tudi vzgojila. Se pravi, je kar dosti naredila za vas.

Malo spoštovanja, prosim.

Vsaka biološka mati ni tudi Mati.

Najgrše pa je, ko denar oz. pogoltnost nadvlada medčloveške odnose. Moj oče ni naredil oporoke, pripadala mi je polovica. Ker pa je brat v glavnem v zadnjih letih skrbel zanj sem se odpovedal dediščini v njegov prid, mu pa dal vedeti, da pričakujem, da mi bo potem le nekaj odstopil, pač po svoji vesti. Res mi je, a 3x manj, kot bi jaz njemu in, kot bi se meni zdelo pravično. Pričakoval sem, da bo polovico vsega delil z menoj, torej on 2/3, jaz 1/3. Ampak se z njim zaradi tega nisem sprl, njegova vest je njegova odgovornost, kot je moja vest moja odgovornost. Jaz mirno spim, ali pa bo on vedno, tudi, ko bo prišla njegova zadnja ura mirno odšel…….želim mu, da ja. Čudovit občutek imam, ker čutim, da je najin oči na drugi strani srečen in pomirjen, ker ve, da se njegova otroka nisva sprla zaradi dediščine in to mi je najpomembneje.

to so pa starši krivi. Dokler so živi morajo deleže pravilno razdeliti in sorojencem jasno povedati, če bodo razmerja spremenjena, zakaj je temu tako in da je to njihova volja. Tko pa starši mutijo do konca, vmes se pa sorojenci že skregajo, nastanejo zamere in je razdrta vez brezveze.

Dedovanje je darilo samo v primeru, če nisi niti dinarja, tolarja, marke ali evra, ali opeke dobil od svojih prednikov. V nasprotnem primeru gre za prenos obogatenega ali osiromašenega premoženja iz generacije v generacijo.

Sori, ampak to je tipicno sprenevedanje, kao ne bom nic, se vsemu odpovem, a daj mi delez in potem se pricakujes vec, kao tako, kot bi ti dal.

Zakaj si se pa odpovedal in zakaj nisi jasno povedal, da zelis toliko kot mislis, da ti pripada?

Mal si se delal finega, a ne, pa se vedno se delas finega in superiornega nad bratom.