[img]https://drscdn.500px.org/photo/105103395/m%3D900/e7659d5ea8ac3b1fa50c959612f7b5ee[/img]

ŠKOF: Oj muza gola ti nesramna,

kaj delaš bosa na vrhu kamna?

MUZA: Pri miru pusti tujo stvar,

ki tebi čisto nič ni mar!

ŠKOF: Oj naga in nesramna muza,

povej mi,

kje je tvoja bluza.

MUZA: Če čevlje naj kopitar sodi,

nosu ne vtikaj vsepovsodi.

ŠKOF: Če hočeš,

prezebli ti moj otrok,

ti kupim prav gorek,

dolg havelok,

batirko,

copate,

se ve vse na puf,

in kočemajko in topel muf.

MUZA: Za zdravje moje se ne boj,

premisli,

sladki Jeglič moj!

Še kikeljco prodala bom,

za sladko vince dala bom!

ŠKOF: Oh,

če se prehladila boš,

še jetiko staknila boš!

MUZA: Ne draži me,

preskrbni škuf,

ne da ti nihče več na puf.

Ne jezi se,

presvetli škof,

da ti ne poči žlahtni krof!

Kaj potlej škof naredil je,

na pravi strani vidi se:

po muzi zlil je žlindrin zos,

ves svet se držal je za nos.

Kajzer Janez; S tramovi podprto mesto; Ljubljana; Mihelač 1995

Zdaj je komaj lep dan. :)))

He he, posrečena pesmica.

Pozdravček!

Kdo pa je avtor poezije?

buci buc 🙂

kdo je avtor ne vem, je pa ta poezija izšla v političnosatiričnem tedniku Osa kot posmeh Vatikancem, ki so protestirali proti goloti na spomeniku. Referendum o družinskem zakoniku pa je pokazal, da so še vedno taki kot so bili pred več kot 100 leti.