Dragi starši! Zanima me, kaj od tega, kar ste prejeli v dar od sorodnikov in prijateljev ob prihodu novega družinskega člana, vas je najbolj razveselilo.

LP, Bety

Mene razveseli vsako darilo, če vem, da je iz srca. Najbolj pa sem bila vesela praktičnih stvari, oblačilc, CD-jev, igračk. Najmanj vesela, če lahko tako sploh rečem, pa plišastih igračk, ki jih je bilo res preveč, sedaj se pa na njih nabira prah.

Jaz sem bila zelo vesela plenic in darilnih bonov.

Bila sem vesela čisto vsega.

Najdlje pa mi od vseh daril služi knjižica Mali jaz. Oblačilca je prerasla, kozmetiko smo porabili, knjiga pa bo še dolgo aktualna.

Mi smo kar vsem naročili plenice.
Nekaterim št. 1 nekaterim 2, tistim, ki so prišli kasneje pa že kar 3.

Tako da smo bili oboroženi za nekaj mesecev.

Nataša

Razveselila sva se vsakega darila. Načeloma pa imam jaz raje praktična darila npr. plenice (prej se pozanimaj s katerimi so zadovoljni, raje kupi večje), ali pa oblekice (pazi na letni čas in velikost) – npr. nogavičke, žabice in bodiji so precej nevtralne zadeve. Nekaterim sva tudi točno povedala kaj želiva. Plišastih igrač ima še od naju veliko, pa ogormno novih ampak še danes pri 20 mesecih niso aktualne. Kozmetike na srečno nisva dobila (ne vem kaj bi z njo). Darilni boni pa so seveda vsakič dobrodošli. Od nekaterih sva dobila tudi denar, ki sva ga potem vložila v otroško varčevanje.

Veseli smo bili vsega, predvsem pa potrosnega materiala: plenice, robcki, kozmetika. Tudi darilni bon je super.

Drugace pa prijateljice kar vprasam kaj se rabijo za novega clana druzine. Ni presenecenje, je pa uporabno.

Nikoli ne kupujem plisastih igrack.

Oblačilc in CD-ja z instrumentalno muziko za dojenčke…

Pa igrače, kjer stvari binglajo nad dojenčkom in jih lahko prijemlje (ta je najbolj popularna igrača našega čopkota)…

Jaz se najbolj razveselim igračk (kvalitetnih), sicer pa sem bila vesela tudi plenic, oblačil… Pri prvem pa sem bila najbolj vesela vozička (mami), medtem ko mi je najbolj pri srcu (od nesorodnikov) darilo prijateljice trije lončki: velik, srednji in en čisto micen. Na velikem je narisan ata medo (gor piše Papa’s Mug), na srednjem mama medo (Mama’s Mug) in na najmanjšem najmlajši medek (Baby’s Mug) – ta je velik kakšen deci. In ko je sinko štel 2 leti in smo bili v novem stanovanju smo imeli nedeljski zajtrk in v teh lončkih kakav. Bilo bi mi zelo zelo hudo, če bi se kater razbil. Zdaj ko smo štirje nam sicer eden manjka, ampak nič zato, saj prvi sinko itak pije že iz večjih skodelic.

Jaz sem bila vesela prav vsega.
Do solz ganjena pa sem bila zaradi možička kopitljačka, ki ga je za prvega vnuka naredil moj oče. Vanj je vložil ogromno dela in truda. Lesen, vsi sklepi brezhibno delujejo, lepo pobarvan, z gumbi in vezalkami in pleteno kapico (dogovor z mojo babico), seveda nasmejan… Ko smo prinesli dete iz porodnišnice je bil ta možiček za dobrodošlico obešen na vratih sobe, okrog pa polno balonov.

Jaz sem bila strašno vesela njihovih prisrčnih obiskov in družbe. Mi sploh ni bilo obremenilno, prav pasalo je poklepetati in slišati, kaj se dogaja “v svetu”.