Starši, kaj ste dali svojim diplomirancem? Jaz na žalost nisem dobila nič :/ pa se mi ne gre za nek denar, karkoli, vsaj manjšo pozornost sem pričakovala.. Knjigo recimo. Fantu sta starša dala 500€, pa je diplomiral šele po 5 letih. Jaz pa vse naredila v prvo, brez ponavljanja. Razumela bi, če bi bili v finančni stiski, pa nismo. Priznam, da sem užaljena, pa me lahko označite za materialistko, mi je čisto vseeno. Jaz bom še svoji sestri prihodnje leto plačala vikend potovanje v tujini, ne vem no, tudi svojim otrokom bom dala darilo, kolikor bom pač v tistih časih lahko dala. Evo, pa sem se spihala!!

Ko sem prvič, sem dobila uhane in prstan, drugič pa uro.

Prav da se spihas.
Pač eni gledajo drugače na stvari, zadevo kakor mi.
Uživaj in bodi ponosna nase !!!

Zdaj bom ful pametna, ampak bolj kot priložnostna darila so pomembni odnosi v družini in kaj kdo komu da in podari, tudi materialno, brez kakega razloga in zapovedanega obdaritvenega praznika.

Sin je šele na začetku študija, mislim pa, da za diplomo ne bo dobil nič posebnega. Vse kar mu dava, mu dava ker želiva in mimo vseh “pravil obdarovanja”. To, da diplomira, je za nas povsem normalna stvar in dosežek.
Btw, sestrična je v tujini doktorirala na zelo zahtevnem področju in od staršev ni dobila nič in njej je to normalno. So pa kot družina lahko postavljeni za vzor.

Tvoja prva nagrada je diploma, druga pa služba, tretja stisk roke in pohvala tvojih staršev! Ne morem verjet, da pričakujete darila kot pri kaki birmi ali obhajilu…ste kot eni otroci, diplomira že skoraj vsak, jao, svašata no…

Jaz sem na vseh stopnjah dobila od staršev lepa darila (darila so mi tudi ljubša od denarja, ker povedo več kot denar). Nisem pričakovala, so mi pa lep spomin (pa še uporabna zraven).

Starša sta ti financirala študij s katerim si si pridobila izobrazbo, ki ti nudi dober štart v samostojno življenje. V današnjem času tega vsi starši ne zmorejo več. Lahko se vprašaš, kaj boš ti podarila staršem, ker sta te podpirala in preživljala še po dvajsetem letu?

500 € + parfum + knjigo s posvetilom

Ne vem kakšne navade imate v družini… pri nas se za vsako stvar obdarujemo in je to nekaj čisto normalnega. Če pri vas tega ni, potem si lahko pričakovala, da ne bo nič.
Naša razočaranja so odvisna od naših pričakovanj.
Brez veze se obremenjuješ s tem, ti boš prav gotovo delala drugače in dala svojim otrokom večjo vrednost tudi na ta način, da jih boš cenila in obdarovala ob pomembnih in manj pomembnih dogodkih.
Delaj na tem. Vso srečo.

Jaz pred mnogo leti zlato zapestnico pa na kosilo smo šli (kar pri nas sploh ni bilo v navadi).
Najini starejši hčeri sva za maturo podarila nov notebook, za diplomo pa nekoliko dražje zlate uhane. Takrat je že delala in je imela v bistvu višjo plačo kot midva, tako da je bilo v bistvu vse skupaj bolj simbolično. Pa v družini nikakor nimamo navade velikih daril, sploh ne za rojstne dneve ali praznike, to se mi zdi pa en tak enkraten dogodek v življenju, da se mi zdi vsaj spominsko darilo povsem na mestu.

Mene nihce ne financira ze dolgo let. Delam preko studenta ze od svojega 17. leta, imam tudi stipendijo. Studij v Sloveniji pa je brezplacen-govorim seveda o rednem studiju, preden se kdo vpici v to.

Jst nisem dobila nič.

Naša je za maturo dobila kabriolet. Za diplomo ni dobila nič, ker (še) ni diplomirala.

Meni je oče pripravil mini žurko, na kateri smo se vsi družinski člani poveselili in praznovali moj uspeh. Nikoli ne bom pozabila, kako je bil tisti dan vesel, srečen in ponosen name.

Nič nisem dobila in tudi nič nisem pričakovala. Diplomirala sem tudi v roku brez ponavljanjam, torej v 3. letniku, zagovor magisterija pa v abs. stažu, cca 7 mesecev od zadnjega izpita. Obakrat sem pa jaz svoje častila, peljala sem jih na kosilo.

Sem dobila skupno darilo od staršev in sestre, čudovito fontano, za v stanovanje (kot dekoracijo), na elektriko delujočo, ter voščilnico. Fontana je zelo lep spomin, toliko bolj mi je všeč, da so vedeli mojo željo, ne da bi jo zaupala

Jaz sem očeta prosila, če mi lahko da eno od slik, ki so mu visele na steni. Ker mi je bila pač ljuba, pa sem izkoristila priložnost, ko je težko rekel ne. In mi jo je dal. Zdaj je na moji steni. Kupoval mi pa nihče nič. In tudi ne vem, zakaj bi mi. Čeprav … Če si za rojstni dan zaslužimo darilo, čeprav nismo naredili nič, razen preživeli, ni nelogično, da se darila dajejo za diplomo.

Sploh nisem vedela, da se za to obdaruje.
Nisem dobila nič in tudi pričakovala nisem ničesar. Mi je mama dosti pomagala med študijem in že to je bilo veliko.
Učila sem se zase in za svojo prihodnost.

Jaz sem dobila stanovanje v Ljubljani, v katerem še sedaj živim.

Za diplomo sem dobila knjigo, za doktorat pa fotoaparat.

Mikroskop – na mojo željo. Skupaj smo ga šli kupit, za današnje razmere mogoče poceni, za moje starše pa celo premoženje. Vsi trije izredno ponosni. Pa se je prodajalec norca delal, da je on že za konec srednje poklicne šole dobil avto. Eni res ne cenijo kar imajo in morajo še ostalim zagreniti veselje. Škoda!

Starše in fanta sem peljala v kitajsko. Diploma je bila potrditev meni, da zmorem. Pa res sem se namučila z njo.

V mojih časih to ni bila navada, vsaj kolikor jaz vem in kolikor smo se pogovarjali. Bila sem zelo vesela, da sta prišla na podelitev (takrat že nekaj let nisem več živela doma) in šli smo na kosilo – plačal je oče.

Meni je hudo zate, da se sekiraš zaradi neuresničenih pričakovanj, namesto da bi bila tako kot verjetno tvoji najbližji iskreno vesela, da je mimo.

Ej, stara, nisi njim diplomirala, temveč sebi.
Ne res?
Če kdo, bi oni morali dobiti en simbol zahvale od tebe, ker so te spravili do tja.
Vsaj jaz sem.
Povabila na podelitev, zakusko, potem pa dalje po njihovih željah.
To je verjetno le enkrat v življenju in staršem bolj pomembno, kot nam.
Kaj pa je zate en faks narest?
Še, če nimaš finančnih in ostalih težav?

Kaj rabiš poleg diplome še medaljo, pokal?
Bajto itn?
Zakaj si potem sploh študirala, diplomirala?
Ostala bi falirana, pa bi prejemala žepnino še naprej.
Bogi Pter Pan.
Treba bo odrasti. Zlepa ali zgrda.
Če ne prej in lažje, pa kasneje in s trdim pristankom.

Mama (oce je bil ze pokojni) je poslala teto, da mi je dala sopek roz. Mama je zivela v tujini. Nisem pricakovala ne denarja, ne darila, sem pa upala, da bo mama prisla na diplomo, a je ni bilo. To je bilo zame veliko razocaranje.

Ko sem diplomirala, nisem šla na podelitev diplome in so mi jo mogli domov poslat priporočeno, pa sploh vedela nisem, ker jo je mama z a pol leta nekam založila, ko je prispela. Delala sem že pol leta. Pol je bil sploh problem najt tisto diplomo… Šel mi je faks na živce in sploh se mi ni to zdel nek dosežek.