Ljudje smo morali sprejeti marsikateri kompromis, da smo dosegli svoje cilje.  Želja po formalni izobrazbi je marsikoga od nas prisilila, da je lep čas preživel še kje drugje kot “doma”.  Podobno velja tudi za službo, željo po neodvisnosti in ekonomski prosperiteti.  Kam vse se nekateri nismo bili pripravljeni preseliti.  In marsikaj sprejeti v zakup.  Tako dobro kot slabo.  Vse za dosego tega ali onega cilja.

Še kakšno generacijo nazaj je res skoraj vsak tip lahko pričakoval, da bo po kakšnem spletu okoliščin brez ne vem kakšnega naprezanja naletel na dovolj motivirano vrstnico kateri se bo zdel primeren življenski partner.  Danes temu pač več ni tako.  Svet v katerem živimo se je dovolj spremenil, da že blizu polovica moške populacije pride v 30ta leta brez omembe vrednih izkušenj z ženskami.  Neprostovoljno.  Zakaj?  Zato, ker se niso prilagodili novemu svetu.

Ne razumete, samotni otok je metafora, parčkanje inducira fizična bližina, v laboratorijskih eksperimentih se random moški in ženska zaljubita drug v drugega že samo s tem, da se globoko gledata v oči. Ljudje se poparčkajo v službi, na faksu ipd., ker so si fizično dovolj pogosto blizu, da sploh lahko pride do tega.

Da je parčkanja danes nekaj manj kot nekoč, je zlahka posledica atomizacije in digitalizacije družbe, manj je druženja nasploh, tradicionalnih oblik socializiranja skoraj ni več. Ta razlaga je veliko bolj preprosta in bolj prepričljiva kot vaša youtube teorija o “absurdnih kriterijih žensk”, ki da so krive za to.

Primerjava z samotnim otokom ima še toliko manj smisla tudi zaradi dramatičnih razlik v druženju.  Tako kvantitete le tega kot kvalitete.

Skratka, živimo v popolnoma drugačnem svetu kot nekoč.  In sploh ženske širom razvitega sveta danes več nimajo niti približno toliko motivov za parčkanje kot nekoč.

Ne razumete človeške narave, ni vse samo v seksu in denarju, ljudje imamo tudi emocionalne in socialne potrebe.

Pa tudi če bi ženske res imele v svoji glavi neke absurdno visoke kriterije, ko spoznajo tipa x, začne delovati narava, zaljubijo se v povprečnega Mihata iz vložišča, to so nezavedni procesi, evolucija nam je dala zaljubljenost, da se ja za zihr množimo.

Tudi stari starši imajo emocionalne potrebe.  Pa so večgeneracijska gospodinjstva, nekoč pravilo, izumrla vsepovsod kjer več niso nujno potrebna.  Zakaj?

Sobivanje z drugim človekom ni le utopično zadovoljevanje takšnih in drugačnih potreb.  Pride z dovolj minusi, da so časi, ko se je za vsako metlo našel štil, enostavno minili.  In več kot očitno je, da ne zaradi kriterijev povprečnega Lojza, ki je pripravljen na kup kompromisov, ampak obratno.

Ubogi jaz, ki mu ni nič jasno.  In blaženi zaverovanci, da je vse kot je bilo.  My asss

Danes nadpovprečno situirana ženska več ni zainteresirana za vezo z moškim, v katerem ne vidi nekega nadstandarda, če so izven življenja v vezi vse njene potrebe zadovoljene. Podobno velja za primerljive samske moške. Največji interesenti za resno vezo so mladi naivneži brez resnih izkušenj z ženskami in osamljene že malo postarane ženske slabšega socialnega položaja. ker ti dve skupini nimata nič skupnega, se seveda ne poparčkata.

Danes je veza bonos, ne nuja, za večino normalnih ljudi. Nihče ne bo šel v vezo, da mu bo slabše, kot brez.

Osnovna zabloda vseh vas red pill vernikov je, da vstopajo moški v zveze primarno zaradi seksa, ženske pa zaradi denarja. Seveda je za ženske tudi status konsideracija, uspešna filmska zvezdnica ne bo šla v zvezo s hišnikom studia, ki zvečer pometa za ekipo, ampak z režiserjem ali producentom, ambicioznim, realiziranim moškim, ki jo inspirira, medtem ko filmski zvezdnik v 30-ih ne bo šel v zvezo z neprivlačno 50-letnico iz tajništva.

Ampak to je samo eden od kriterijev, ne pa osnovni motiv in namen zveze, osnovni motiv je, da se ljudje počutijo bolj izpolnjene, bolj srečne, če najdejo svojega človeka, nekoga, ki ga imajo radi in on/a njih nazaj, in moški lažje uresničuje svoj potencial, če ima ob sebi žensko, ki mu je muza in največja navijačica, ki z njim deli uspehe in ga tolaži ob neuspehih.

Intima je posledica občutka pripadnosti, bližine in čustvene pokonektanosti med dvema, ne pa osnovni namen in cilj zveze, zato je patetično, ko verniki razlagate, da je ceneje hoditi k prostitutkam, češ taka ti “sprazni jajca” za €70, ženska v resni vezi je pa veliko dražja, zgleda da zato, ker sami tega niste sposobni, od žensk ne dobivate čustvene povezanosti, ne zadovoljujete svojih in čustvenih potreb ženske, zato gledate vse samo skozi prizmo seksa in ženske dojemate kot kos mesa, ne pa avtonomno osebnost.

Najboljši moški nimajo nobenega profila. Pozdravi, kaj povej, povabi na kavo. Če tega nisi sposoben, kaj naj ženska s tabo?

@TokTik
Najboljši moški nimajo nobenega profila. Pozdravi, kaj povej, povabi na kavo. Če tega nisi sposoben, kaj naj ženska s tabo?

Voila! Vse povedano v dveh stavkih.
Kratko. Jedrnato. Povedano bistvo.
Sploh ni treba brat traktatov in doktorskih dizertacij, prezentirani na tem forumu.

“Najboljši moški nimajo nobenega profila. Pozdravi, kaj povej, povabi na kavo. Če tega nisi sposoben, kaj naj ženska s tabo?”

Ni problem pozdraviti in povabiti na kavo. Problem je, če je treba pol leta, da sploh kakšno žensko spoznaš. Dejting appi niso zato, ker bi moški bili “mutavi”, ampak so zato, ker nekateri v živo nimajo toliko možnosti spoznavanja. Če pa nekdo vsak teden spozna kakšno novo žensko, mu je brezveze imeti profil, ker je komunikacija v živo prijetnejša.

8409, osnovna zabloda vseh vas romantikov je, da še vedno verjamete, da vas ženske nujno vidijo kot dodano vrednost.

Skoz neki traktati emocionalnega bulšita, a DEJSTVO je, kar sem napisal, marsikatera ženska je samska, ker je raje samska. ker ji samski nič ne manjka. Ko so ženske že malo starejše, pa je to sploh res, če so solidno situirane.

Ne vem, zakaj take spine beli vitezi vedno servirate meni, ko ženske napišejo isto, kot jaz, le d az drugimi besedami, jim poloskate.

Romantiki se morate zavedati, da ima danes praktično vsaka ženska solidnih let, če ni glih grda in asocialna, spolnega partnerja. Tako da pogosto mešate samska in osamljena. To, da so ženske uradno samske, torej, da niso niti poročene, niti vdove, niti v izvenzakonski vezi, še ne pomeni, da so osamljene. Potem servirate vedno neke traktate iz leta 1960, kaj naj bi ženski veza prinesla, a jaz ves čas razlagam ravno to. OČITNO je, da je marsikateri ženski čisto ok, tudi ko je uradno samska.

Jaz to že dolgo poudarjam. Vsaka malo bolj simpatična ženska ima spolnega partnerja, če ne celo več njih. Če se ga naveliča, ga lahko brez problema zamenja. Za družbo ima kakšnega kužija in 4 samske kolegice, s katerimi se dobiva na kavi, hodi na potovanja itd. Na račun simpatičnega videza lahko tudi karierno zelo hitro napreduje. Če je še malo bolj situirana, takšna ženska moškega ne potrebuje. Vse njene potrebe so zadovoljene v prej napisanih stavkih. Danes praviloma moškega iščejo samo tiste ženske, ki želijo tradicionalno družinsko življenje. V promet pa grejo taki moški, ki lahko nekaj ponudijo (razložim v nadaljevanju).

Če pogledam mojo generacijo (37 let): Kar nekaj mojih sošolk se je prilepilo na 10 let starejšega partnerja, ki ima svojo nepremičnino, svoj biznis in zelo dobro služi, medtem ko ona njemu “ureja” papirologijo in poslovanje. To je praktično vsa njena delovna doba. Z vsemi sem v tako dobrih stikih, da vem, če njemu biznis propade, ona družine ni sposobna preživeti. Toliko o tem, kako se ženske ne lepijo na denar. Zavohajo priložnost, kjer ne bo treba delati, ker bo partner poskrbel zanjo. Na drugi strani večina mojih sošolcev (povprečna služba, lasten avto, redki z lastno nepremičnino) že leta ostajajo samski, čeprav aktivno iščejo žensko.

Kakšni romantiki neki…  Gre za naivne slepce za realnost.  Spominjajo me na ljudi, ki so tako ali drugače na muhte prišli do vsaj ene, če ne več, “lastnih” nepremičnin, potem pa s polno ritjo serjejo po ostalih “luzerjih”, češ, vse se da če se hoče, samozaverovani, da jim je vse jasno, a nimajo blage veze o realnosti.

Vsaka budala bi lahko že desetletja vedela kateri moški in katere ženske prvenstveno ostajajo samske.  Revni tipi in situirane ženske.  Zakaj neki?  Kak retard moraš biti, da ne veš koliko je ura.  S tem, da se ti revnih tipov lahko kar sami “jebejo”.  Pa tudi za njihove čustvene potrebe družbi ne bi moglo biti manj mar.  Medtem, ko situirane ženske svoje čustvene in seksualne potrebe zadovoljujejo z občasneži, prijateljicami, domačimi živalmi, … sem pa tja pa imajo tudi kašnega “resnega fanta”.  Stardarde, da bi se poročile, kaj vse bi tip moral biti, imeti, početi, zgledati, … pa imajo v oblakih.

Potrebujete primer?  Vzemimo 40letno zdravnico, plastično kirurginjo s privatno prakso.  Dela od petka do svetka.  Sicer nobena bogatašinja, če ni ne vem kaj podedovala.  Vsekakor pa si lahko finančno privošči dovolj, da je zadovoljna.  Saj se ne bi branila “zadovoljevanja svojih čustvenih in seksualnih potreb” z enim moškim.  Po eni strani si ga želi.  Še vedno pa ji na kraj pameti ne pade, da bi se poročila z “navadnim” zdravnikom.  Moral bi biti vse kar je ona in še več.  Še višji status, še več denarja, videz, obnašanje, podobne starosti, itd, itn.  Drugače povedano, tudi če tip obstaja, vsekakor ne sanja nje, če ni ženska poleg vsega tudi lepa.  Če ima ženska od prej še kakšnega otroka, je pa tako game over.  Ampak kriterijev niti pod razno ne misli spustiti tudi zato, ker lahko svoje spolne in čustvene potrebe izpolni tudi kako drugače.  Točno tako kot je že samski cinik napisal.

Z resno zvezo se bo mudilo vrstnici te kirurginje, ki v neki brezvezni službi gnije za (pod)povprečno plačo.  Toliko bolj, če ne živi v lastniški nepremičnini.  Pa ne zato, ker ne bi mogla s prijateljicami, muco, psom in sem pa tja kakšnim “fantom” zadovoljiti svojih čustvenih in seksualnih potreb.  Ne manjka ji kandidatov, ki bi se z veseljem z njo zabavali, “hodili”, itd.  Oh, ne, ne.  Ona štarta striktno na “resno zvezo”, ker ve, da drugače pač ne more priti do nepremičnine, si zagotoviti občutka varnosti, itd.  Jasno, da ne bo vzela kar nekega “luzerja”, tipa na njenem nivoju.  Čim zavoha, da ima kar najbolj potrebuje bo pripravljena hliniti ljubezen tudi, če ji ni ravno privlačen.  Podobno pa se zgodi tudi, ko nekoliko mlajši ženski glasno tiktaka biološka ura, če si močno želi otroke.

Beli vitezi pa si pred realnostjo zatiskajo oči s plauzolami, da se kirurginja pač ne bo poročala s tovarniškim delavcem.  Pač, retardirani… lol

Realno in resnično napisano bravo

To je to – dobro si napisal.

Nekateri to razumejo kot zablodo, sanje dinozavrov in še kaj – a mislim da je smiselni kriterij za ocenjevanje takšnih mnenj samo realnost osebnega življenja avtorja. Npr tudi sam sem tega mnenja, imam (po moje) dober odnos z žensko in družino, ki me toliko izpolnjuje, da drugega ne potrebujem. Po mojih kriterijih to zadošča.

Če imate avtorji pisanj o raznih barvnih tabletah in vitezih izpolnjujoče osebno življenje s katerim ste zadovoljni – to ne pomeni da nekdo izmed nas laže, pač pa da smo si ustvarili različne okoliščine. A če ste tudi v srečni s svojim življenjem, je itak vse OK.

Če pa kdo ni najbolj zadovoljen – lahko v skoraj vsaki takšni temi najde kakšno zamisel za preizkusiti. Ne vidim pa nobene vrednosti v razlaganju kako je samo en pogled na stvar oz pristop pravi – in zato tudi ne bom.

A se ti zdi, da zdravnica, no, kirurginja, iz mojega primera ne bi mogla imeti zadovoljivega življenja z enim partnerjem, če bi ga našla?  Seveda bi ga lahko imela.  Vsaj dokler bi zveza dobro laufala.  Problem je drugje.  Problem je v temu, da tipa, ki bi ji ustrezal, zaradi visokih kriterijev preprosto ne najde.  Ja, njene zahteve, nerealno previsoki kriteriji, so problem.  Ampak ženska jih ne bo spustila, ker je njeno življenje tudi brez tega enega partnerja že dovolj dobro.

Medtem, ko bo njena precej bolj povprečna vrstica precej lažje našla njej sprejemljivega tipa, ker ima nižje kriterije.  In, če ji voda precej bolj teče v grlo, ker nima rešenega stanovanjskega problema, zelo težko živi, si močno želi otroke, ipd bo precej bolj pripravljena na kak kompromis.  Na primer, morda se bo pripravljena preseliti, vsekakor v njegovo bivališče, tudi če ni na njen idealni lokaciji kjer si želi živeti.  Tako potem že gre.

Seveda pa imamo kategorijo karakternih zoprnjač, grdob, skrajnih čudakinj, ipd, ki so neprimerne za vsako sobivanje.  Pri teh potem nima veze, če iščejo ali ne, če hočejo ali ne, ker z njimi živ duh ne bi vztrajal.

Toliko o ženski plati.  Vas jebe moška plat, ker na zveze gledate naivno, pa še to iz lastne perspektive.  Problem večine moških dan danes je, da kljub pripravljenosti na še pa še kompromisov dolga leta kri ščijejo preden, morda!, najdejo kolikor toliko voljno žensko, kateri so bili 15. izbira, kateri realno gledano ne morejo zaupati, da bo veza trajala, ki jih bo s časom vozila, diktirala, no, na splošno pristanejo v zvezi s katero si v še pa še ozirih poslabšajo situacijo, imajo pa tisto kar so si vedno želeli, žensko, morda družino, vsaj dokler ta traja, dokler niso načevljani z vsemi posledicami.  Ampak dokler so v sedmih nebesih na to niti pomislijo ne.  No, to so kao “uspešni”.  Vse več tipom niti to ni dosegljivo.

Potem smo pa tu še tipi, ki smo v življenju imeli neskončno voljnih kandidatk za poročit, pa v tem preprosto ne vidimo smisla.  Naše situacije so precej bliže kirurginji.  Tudi brez zveze nam je lepo.  Z zvezo bi nekaj seveda pridobili.  Vsaj tisti čas dokler bi trajala.  A kaj, ko bi hkrati pogosto še več tudi izgubili.  Morda še bolj pomember pa je še pravni vidik, kaj ko/če je z zvezo konec in vzvod moči, ki ga na ta račun prepustimo ženski.  Situacije so seveda različne.  Posledično tudi razlogi za to ali ono.  Ampak na koncu gre za to, da juice ain’t worth the squeeze.  Možače, naporne, vajene diktiranja.  Tveganje posledic razhoda oz. scasoma slabe zveze.  Višji stroški, previsoka cena, kaj je tipu tega treba.  Omejitve, usklajevanje in poskusi diktiranja življenja.  Itd.  In, seveda, čim imaš življenje brez ene in edine “partnerke” že čisto cool, tako kot npr. kirurginja, nima smisla v to silili.  Če pa si še toliko manj standarden, normalen, po življenskem stilu, razmišljanju, zgodovini, itd pa je ena in edina še toliko večji nesmisel.

Ja. Tisto kar si napisal o zdravnici lahko čisto drži – lahko pa je drugačen tip človeka in išče predvsem partnerja “po duši” – no … razmišljanju in ima zato večje možnosti. Ali pa je kaj drugega in so spet možnosti drugačne.

A kar jaz pišem je samo to, da stvari niso bistveno drugačne kot skozi celo zgodovino; okoliščine so seveda druge, problemi pa podobni. Tudi našim dedkom načeloma ni bilo dosti lažje najti partnerice – če so imeli kriterije in niso želeli samo “žene”. Babicam pa še ekstra težje.

Normalno in pričakovano je, da lažje kot je samsko življenje, bolj kvalitetne zveze se išče – kolikor se sploh išče.

Če so ti stvari take kot pišeš – 15 let scati kri, da si potem 15 izbira – je najbrž boljša pot živeti in uživati po svoje in morda biti nekomu 1. izbira za katero se potrudi – pa čeprav čez 15 ali 20 let. Samo ta princip oz pogled… pa spet ni čisto nič drugačen, kot je bil npr 30 ali 50 let nazaj. O tem mi je že babica govorila… In ne, ne izmišljujem si. Dejansko se spomnim teh klepetov z njo.

P.S.

Pa še o “naivnem” gledanju na zveze… Ni nujno tako kot pišeš. Pogosto ne gre za naivnost, temveč izbiro in poznavanje sebe oz tega kaj želiš in zahtevaš od zveze oz zase. Eni hočemo naivno zabaven/čist/ljubeč/odkrit odnos in o tem tudi pišemo – drugi želijo pač bolj seks, nekateri pa podrejenost, pa “skrb za moškega” (oz gospodinjstvo, usluge, ipd). Sam imam npr raje več – pa naj traja kolikor pač gre. Ne znam si predstavljati, kako bi mi tudi razpad takšne zveze lahko poslabšal situacijo v primerjavi z na neobstojem zveze. Toliko neumen nisem, da bi bilo to prav enostavno – in najbrž vas večina tudi ni.

Sam to vidim kot npr pri psih – eni so zadovoljni samo s kostjo, drugi iščejo poleg kosti še več – npr prijaznega gospodarja, čohanje in pohvale. Na koncu imajo oboji sicer kost, a drugi dobijo še vsaj nekaj več. Morda ker jim je to znano in potrebujejo in so (naivno) to tudi iskali. Pravim da če iščeš več – včasih tudi dobiš več, če pa niti ne iščeš – pa sigurno ne dobiš.

Spodnje (s par popravki) sem napisal na sosednji temi.  Mislim, da pa da paše tudi sem:

”Z zahodnimi možačami so danes najbolj kompatibilni ravno prav feminizirani, hkrati pa dovolj a ne preveč samostojni NORMIJI, če le so dovolj “uspešni”, magari zaradi dedovanja, ki se ženski z veseljem pustijo voziti na veliki večini njej pomembnih področij in jih z veseljem prepustijo vajeti.  Če le se ženska zna dovolj kontrolirati, da se zadeve ne izrojijo v odnos otroka in mame, tip pa da se je pripravljen tudi kdaj postaviti zase, pa čeprav pride do krega.  To potem gre.  Ampak, eto, v temu je toliko če-jev, da je precej večja verjetnosti, da zveza s časom limitira v propad, ker skozi diktaturo ženska zgubi spoštovanje do t.i. papka, ki to pogosto postane zaradi okoliščin, želje po miru, ker je z žensko vajeno diktiranja, on pa je po naravi umirjen, vajenj kimanja, uboganja, … To vam je danes večina zakonov, ki potem ostajajo skupaj, če ne vidijo poti ven.  Čim pa moški NI ravno prav oz. kompatibilno poženščen, predvsem pa če ni NORMIE, nima “normalnih” pogledov, življenja, itd, pride do preveč konfliktov, vse skupaj postane prenaporno, da bi bila zveza s tipično zahodno možačo smiselna ali obstojna.  V primeru, ko še financira levji del zveze, pa tako za časa dobrega gre na slabše, kot temu primerno nastrada ob koncu zveze.”

Ko sem dobil priložnost prebrati več kot sto let star intimni dnevnik 20letne slovenke, sem spoznal, da niti takrat ni bila tako zelo drugačna miselnost ljudi.  So bile pa precej drugačne življenske okoliščine in možnosti.  V marsikaj pa jih je precej bolj motivirala potreba.  Tisti, ki so se parčkali po 2 svetovni vojni, ko je bilo porušeno razmerje med M in Ž, pa so imeli še toliko bolj drugačne izkušnje kot sedaj.  Moškim je bilo neprimerno lažje.  Ženske pa niso mogle ravno afen guncat.  Ta generacija žensk je potem svojim hčerkam najbolj prodajala feminizem kot keonski dosežek človeštva.

Če pogledate okoli sebe, so večinoma popačkani povprečni ljudje. Ljudje s kakršnokoli specifiko so vleikokrat samski, ker se jim enostavno da j.ebat s prilagajanjem nekomu. Toliko manj nekomu, ki ni na njihovem nivoju. Če je lepa uspešna 40-letna odvetnica samska, se šem vedno lahko poriva s svojim 30-letnim osebnim trenerjem. In take ženske ponavadi ne bo zanimalo, kaj ji imajo za povedati neki nezanimivi 40-letniki, ki kakor mislijo, da ona ima neke neuresničene duševne in socialne potrebe, ker je uradno samska. Sploh za neke ženske atraktivnega videza pa je itak jasno, da si tiste potrebe, kakršnekoli že imajo, mimogrede poiščejo izven redne veze. Tudi za kakšne manj atraktivne je to značilno, če imajo one isto željo. Ni glih treba bit naiven.

In točno to se samskim karieristkam dogaja, ostajajo samske, ker primerljivi moški , če obstajajo, ne sanjajo njih, ampak sanjajo mlajše. Zato si pač one nadomestke svojih težav, takih ali drugačnih, poiščejo izven resne veze. Ker koenc koncev bo našo 40-letno odvetnico zanimal glede njenega 30-letnika samo seks. In če jo on v tej sferi poteši, je njen dan lepši, pa še moškemu se ji ni treba podrejati.

Se strinjam, zato sem samska

… če pa bi se našel kakšen izjemen samec pa bi morda pomislila na kaj resnejšega.

“…če pa bi se našel kakšen izjemen samec pa bi morda pomislila na kaj resnejšega”.

Tako kot nemotivirani prodajalci nepremičnin, ki vztrajajo pri absurdni ceni.  Če se slučajno najde kak pijan ruski kupec, super.  Če ne, pa tudi nič hudega.

Normiji pa verjamejo v pravljice, da so ženske z njimi zaradi zadovoljenanja emocionalnih in seksualnih potreb.  Koji retardi… lol

Zdaj bom zvenel kot feminist, ampak danes ženska, niti povprečna, kaj šele nadpovprečna, moškega za življenje ne potrebuje. Od tod začudenje t.i. normalnih “zakaj jim ženske ne odpisujejo”. Simpl, ne odpisujejo, ker jim niste zanimivi, nič novega jim ne boste prinesli v lajf, one itak domnevajo, da ste malo obupani.

Ženska postane motivirana za resno vezo ponavadi, ko stari pritiskajo na njo, da hočejo vnuke in morda s tem še pogojujejo kakšen prepis nepremičnine, ali pa, če imajo same esencialni problem, ki ga ne znajo rešit drugače, kot da s ena nekoga obecijo. Dokler pa ženski vse špila tudi brez resne veze, bo z veseljem tako živela. vsaj v razvitem svetu.