Zanima me, ce ste prebrali Pelzerjevevo delo “Otrok brez imena”. Zadeva je sicer trilogija. Tako mi je vceraj v knjiznici uspelo dobiti “Moz po imenu Dave”, obstaja pa se “Izgubljeni fant”. Kako se vas je dotaknilo? Jaz v glavnem berem v postelji pred spanjem in moram priznati, da mi je marsikdaj postalo slabo. Je pa vredno, da vidimo, kaj se res dogaja.

Pozdravljena, Janja!

Jaz sem brala samo prvo knjigo in me je pretresla. Namen imam prebrati se ostali dve, a jih je zelo tezko dobiti.
Knjiga se mi zdi dobra predvsem zaradi jezika, v kakrsnem je napisana: otroski pogled in dozivljanje sveta …
Vredno je poskusiti.

Na branje!

Prve sicer, kot ze receno, se ne poznam. Vendar te bo zagotovo pretresla tudi druga. Mogoce ne toliko zato, ker vidis, da obstajajo tako deviantni starsi. Pac pa temu bolj botruje dejstvo, da si drugi ljudje lahko tako zatiskajo oci in nic ne ukrenejo. Da pa ti misliti, da ljudi ne smemo obsojati za njihova dejanja (beri: kraja hrane, deviantno obnasanje do sosolcev…), dokler ne vemo, kaj se skriva zadaj.

Lahko katera pove, o čem govori knjiga? Hvala.

O otroku, s katerim so tako grdo ravnali, da si po moje ne mores zamisliti. Za njegovo odstranitev iz domacega okolja so se odlocili sele, ko ga je za nekaj casa ucil nov ucitelj, ki ocitno ni gledal stran kot do takrat ostali. Cudno, da je decek sploh prezivel. Skratka – neverjetno.

Regla, glede na povedano se ne ustrasi, da sem ti povedala vsebino in je sedaj brez zveze brati. To je le okvir. Splaca se jo brati, ne zaradi zgodbe same, temveč zaradi vseh podrobnosti, ki so opisane. Priznam pa, da ni prijetno branje.

Ja, sem brala in je bilo res grozno. Predvsem je žalostno nesposobno in nepravilno (neetično) ravnanje socialne službe in ljudi, ki so pristojni, da se take stvari ne bi smele nikoli zgoditi prav nikomur.
Ker bom sama čez eno leto diplomirala na šoli za socialno delo se me je vse skupaj še bolj dotaknilo in sem se zamislila. Oči je treba imeti vedno odprte za take stvari, pa ne samo socialna delavka, tudi učitelji, znanci, sosedje in sorodniki!
btw. jaz sem knjige prebrala poleti, ko sem še delala v DZS – ju (menda jih še imajo).

Hmm, ja, ni denarja za kupovanje knjig. Pri meni kar knjiznica lavfa.

Vsi skupaj si preberite članek v Nedelu kake dva tedna nazaj, v katerem Miha Kovač piše o tej knjigi (in podobnih). Ne bom obnavljala vsega, za pokušino le tole: knjige o težavah drugih ljudje berejo zato, da se jim ni treba ukvarjati z lastnimi.

Ajd zdravo.

In ti se strinjas z njim?

V bistvu je pa res, ljudje kr radi preberejo kej takega in se potem kar manj sekirajo zaradi lastnih problemov in si rečejo: sej v bistvu gre men kr fajn glede na vse to, kar je moral mali David preživeti s svojo noro obsedeno mamo! Vsaj jaz sem se kr zgražala ob knjigi (predvsem 1. delu), kakšne stvari se lahko dogajajo v našem svetu in ko nekaj takega prebereš, se ti zdijo vsi tvoji problemi malenkostni in v bistvu se, kolikor se grdo sliši, kar bolje počutiš! Res zveni grdo, ampak mislim, da nisem edina, ki je na to tako gledala!

Vselej je treba imeti v zavesti dejstvo, da papir vse prenese.

čudnnnnnnnooooooooooooooo

Joj če tako misliš pa nikar v službo na CSD saj vidiš kakšne svinjarije se dogajajo pri nas. Pa se nihče ne zgane niti ni nikoli nihče nič kriv.