Davek na nepremično premoženje
Moj oče, star je preko 70 let, je pred cca 30 leti dedoval zemljišča po svoji materi, med drugim tudi večjo parcelo. Ko se je v 70-tih leti gradila AC Lj-Koper, je ta prečila parcelo, ki je bila sicer opredeljena kot gozd. Leta 2006 je občina sprejela nov prostorski načrt in parcela je postala nezazidano stavbno zemljišče. Posledično je moral plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v izračun je bil vzet le del parcele. Oče se je hodil predvsem ustno pritoževat na različne organe (DURS, GURS), da se parceli vrne status gozda, ker ni primerna za zidavo. Leta 2010, ko smo dobili cenitev nepremičnin je bila ovrednotena v višini 542.000 EUR. Takrat smo se »računalniško v model« pritožili, da se ne strinjamo z vrednostjo, a se ni nič spremenilo. Za leto 2013 smo dobili odmerjen davek na nep. Premoženje večje vrednosti, cca 3.000,00 EUR. Pisno smo se pritožili na GURS In na DURS. GURS nas je obvestil, da s jim z občine posredovali nove podatke o parceli (na podlagi številnih pritožb očeta, bo izračunan delež zazidljivega in nezazidljivega dela zemljišča). Sedaj je vrednotena v registru nepremičnin na 164.000 EUR, od sept. 2013 dalje. Parcela namreč ni cela zazidljiva, ker leži ob AC. V pretežnem delu je široka cca 46 m, medtem ko velja v zakonodaji, da je 40-metrski pas ob avtocesti nezazidljiv oz. omejitveno uporaben, poleg tega so še druge slabosti. Vrednost, je še vedno nerealna (realna je prodavljiva za max. 70.000,00 EUR). DURS ni odgovoril v roku 60 –tih dni, zato smo posredovali urgenco »molk organa« na Min za finance. Sedaj smo (po cca 3 mesecih) prejeli odgovor DURS-a, da je bila odločba izdana pravilno glede na vrednost parcele v registru nepremičnin (najverjetneje na 1.1.2013) in da pritožbi ne morejo ugoditi.
Imamo možnost A) sodelovanja v postopku pred izdajo odločbe (8 dni) , B) odstopiti od pritožbe, C) sicer bo zadeva odstopljena Min. za finance . Kakšna odločitev je najpametnejša in kaj dejansko pomeni A in C ? Koga od vpletenih (Občina, GURS, DURS) bi imelo smisel pravno » preganjati« zaradi nastale škode? Kaj sploh storiti?
Zanimivo, da v izračunu nadomestila ni upoštevana celotna velikost parcele , za davek na premoženje ni bilo korekcijskega dejavnika; obakrat odločbo izda DURS.
Vem, da je zakonodaja adhoc sprejeta in neživljenska, vendar je nerazumno, da trpijo in drago plačujejo za birokratske neumnosti ljudje, ki niso nič krivi. Podobni stres čakajo večino Slovencev, ki smo v življenju karkoli dedovali ali ustvarili in imamo “kreteni” danes premoženje in bomo v naslednjem letu gledali kje lahko naberemo za nepremičninski davek.
Oče si je denar za plačilo davka izposodil pri otrocih. Ima cca 600,00 EUR pokojnine. Če ne bi plačal, kaj bi lahko sledilo – vidik izterjave? 3000 EUR bi rubili v kolikšnem času, glede na sredstva, ki morajo ostati na računu za preživljanje?
LP A.
Spoštovani,
potrebno je ugotoviti katera od institucij je storila napako in vam posledično povzročila škodo, saj lahko preganjate le tisto, ki je napako dejansko storila.
S spoštovanjem!
Forum je zaprt za komentiranje.