David Pelzer
mene pa je zelo prizadelo dejstvo, da je nekdo izkušnjo (osebno ali ne, to niti ni pomembno) izkoristil za masten zaslužek. če se vam že tako smilijo otroci, ki jih matere zanemarjajo, malo poglejte okrog sebe in našle boste nič koliko primerov!!! pa jim pomagajte, ko ste že tako prizadete!!! ah, to pa ne bo šlo, kaj??? zelo ajnfoh je zganjati sočutje z neko izmišljotino iz knjige, ko je pa treba v realnosti kaj naredit, pa vsi obrnejo svoje riti proč. fujfej.
škoda, da knjig več ne sežigajo. tale bi sigurno zaslužila grmado!
Cat_s, mislim, da si vseeno preostra. V svetovni knjižavnosti poznamo ogromno vrhunskih del, ki temeljijo na takšni ali drugačni travmatični osebni izkušnji. Vzemi recimo Kertesza ali Solženicina, pa Kundero… Tudi Lojze Kovačič praktično ni pisal o ničemer drugem kot o grozotah, ki jih je doživljal kot otrok in mladenič. Pa zato bralcev njegovih del nihče ne bo označil za voajerje! Vsa takšna dela definitivno prinašajo katarzo in s tem načeloma izboljšujejo človeka (načeloma zato, ker je to rekel Aristotel in ne jaz :)), le da ciljajo različne tipe bralcev. Kar se meni zdi res poceni, so avtobiografije povprečnežev, ki jim je slučajno uspelo zakuhati kak škandal (a la Monica Lewinsky), potem pa hočejo s tem na hitro zaslužiti.
vse, kar si napisala, popolnoma drži. tudi sama sem že kaj prebrala in se mi zdi, da dokaj ločim zrno od plev. tale pelzer se mi zdi točno tak, kakršne opisuješ v zadnjem stavku: zavohal je, da bi se iz teh izkušenj dal potegnit cvenk in točno to je tudi naredil. kar pa meni smrdi, ne morem pomagat. in mi tudi nikakor ni jasno, kako naj bi človek ob njegovem pisanju postal boljši… a to pomeni, da se vsak, ki to prebere, šele potem zave, kako bi bilo treba ravnat z otroki?? mi je zelo žal, ampak mi ne gre.
ja, tri so. kar je še en dokaz, da jih je sklepal zaradi cvenka – izšle so namreč v precejšnjih razmikih. se pravi, ko mu je prva prinesla denar, je takoj izumil še drugo in nato tretjo. ja res. če bi šlo za tako blazno travmatične izkušnje, ki jih je treba preliti na papir, bi našvrljal eno in potem dal mir. večina normalnih ljudi v dušo-očiščevalne namene piše dnevnike, ki nikoli ne zagledajo tiskarskih strojev. tale umetnik je pa, oh ja, čutil, da mora svoje vnebovpijoče krivice deliti z drugimi. oh kako ganljivo. in zraven mastno zaslužiti. ampak saj mu privoščimo, kajneda, ko je pa toliko trpel.
če pisatelji bogatijo, knjige niso niti trohico slabše. So točno take kot so.
Pelzer je bil trpinčen, napisal je knjigo in potem še dve in so se dobro prodajale, pa kaj? Eno je, ali je knjiga nepozabna umetnost ali šund, drugo pa naš nevoščljiv odnos do avtorja. Enake kritike sem brala o Marlo Morgan, kako je obogatela z lažmi. Pa kaj? Če bi jaz znala tako pisati, bi tudi, pa ne znam. Naj bodo bogati, jaz jim privoščim.
cat_s, vsako branje je ukvarjanje s tujimi problemi, torej po tvoje voajerizem. Kaj pa ti bereš?
meni je vseeno, če bogatijo z lažmi, samo naj potem to tudi priznajo; temu se potem reče fikcija.
ne, ni vsako branje ukvarjanje s tujimi problemi, ampak njega niti ne berejo zato, ker bi se tako radi ukvarjali z njegovimi problemi, ampak zato, da preverijo vse tiste “grozote”, o katerih so pripovedovale prijateljice. ne vem zakaj bi take nagravžnosti sploh kdo hotel brati.
poleg vsega povedanega knjiga vsebuje očitne laži. govori o spominih 4-letnega otroka. zdaj pa mi razložite, kako se lahko pri štirih letih zapomniš toliko podrobnosti?? in če bi mu res mama dala vdihovat tisti salmiak, bi skoraj zagotovo umrl. poleg vsega je knjiga obupno slabo napisana, gre za hladno, golo naštevanje dogodkov in dejstev, kot bi bral zapis s sodišča. pa še polna kontradiktnosti, ki jih ne mislim naštevati. sploh vsi, ki komentirate to knjigo, samo sočustvujete z avtorjem, nihče pa še ni napisal ničesar o kvaliteti knjige. okej, če je že dal vse te grozote skozi, bi lahko dal to napisat komu, ki obvlada pisanje. vsak, ki je kolikor toliko kritičen (da ne rečem vsaj za silo literarno izobražen), vsa ta dejstva opazi sam. knjiga nikakor ni zdravo branje niti za odrasle, bognedaj za najstnike, saj ne ponuja nikakršnega vpogleda v alkoholizem, depresijo, ali zlorabo, niti se sploh ne ukvarja z vprašanjem ZAKAJ. če bi se, ne bi imela tega občutka voajerističnega manipuliranja z bralcem.
po pravici povedano, tegale onegavljenja s pelzerjem imam že poln kufer, zato se na morebitne odgovore sploh ne mislim več oglašati. kdor je pogruntal iste stvari kot jaz, super. kdor ni in kdor se ne strinja – njegov problem in komu mar.
saj res, kaj že jaz berem????
