Naslovnica Forum Starševski čvek Debel moški

Debel moški

Zanima me mnenje žensk.
Sem ločena mamica enega otroka in sem spoznala ločenca malo čez 40 let. Baje, da je na FB videl moj komentar v neki javni temi in sem mu bila zanimiva pa me je kontaktiral. Zdaj je že 3 mesece od tega, da si vsak dan dopisujeva. Karakterno je zelo v redu, načitan, izobražen, uglajen, duhovit vedno najde prave besede, da me pomiri in spravi v dobro voljo. Zelo sem se navezala nanj in komaj čakam, da dobim kakšno njegovo sporočilo. Prav srce mi zaigra, ko se to zgodi. Skratka takoj bi ga vzela za svojega in tudi jaz sem verjetno njemu všeč vsaj kar se pisanja tiče sem dobila že veliko indirektnih namigov. Obnaša se kot pravi đentelmen nima nekih prostaških in gostilniških izjav. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bil debel. Pravi, da je visok 185cm in da tehta 150kg, verjetno še kakšnih 5-10 več, ker ponavadi takšni zamolčijo pravo cifro. Ima nekaj svojih slik na FB in ga je res kar nekaj skupaj. Z normalno postavo bi bil prava terna. Moškega dobit mi ni problem, ker baje dobro zgledam in sem dokaj športne in fit postave ampak me je nekako sram odziva okolice, če bi imela takega spremljevalca. Tudi ne vem kako bi moj sin odreagiral, ki je aktiven športnik. Res se bojim odziva okolice in mojih domačih, da bi ga domov pripeljala in predstavila kot svojega partnerja. Kot že rečeno še ni bilo nobenih direktnih povabil z njegove strani vendar vem, da si želi nekoga ob sebi in me je strah, če me slučajno povabi na zmenek. Sej pravi, da se nekaj trudi s hujšanjem ampak 50 kil zgubit ni mačji kašelj.
Je bolje, da ga jaz prej odpikam predno me vpraša? Ali se naj požvižgam na okolico in zgražanje mojih bližnjih? Kako se naj prepričam, da njegov zunanji izgled ni pomemben?

Jaz sem svojega spoznala pri mojih 16-tih, on 22. Jaz 164 cm pa 50 kg s posteljo vred on seksy 183 cm, 73 kg. Danes po 20tih – letih, jaz starejša še vedno 164 kg, še vedno se držim tam tam 50 +- 2 kg, on še vedno 183cm, 95 kg. Malo mu je zratstel trebušček, leta so prišla, ampak je še vedno ljubeč tudi s temi 95 kg kot prej ko jih je imel 73. Na tebi je, ali ga boš sprejela kot partnerja (o čemer se sploh nista pogovarjala) ali pa še naprej ostaneta prijatelja inmu ne daješ upanja za karkoli. Bodi iskrena do sebe, okolico pa jebeš

[quote=semvdilemi post_id=13807027 time=1605478716]
Zanima me mnenje žensk.
Sem ločena mamica enega otroka in sem spoznala ločenca malo čez 40 let. Baje, da je na FB videl moj komentar v neki javni temi in sem mu bila zanimiva pa me je kontaktiral. Zdaj je že 3 mesece od tega, da si vsak dan dopisujeva. Karakterno je zelo v redu, načitan, izobražen, uglajen, duhovit vedno najde prave besede, da me pomiri in spravi v dobro voljo. Zelo sem se navezala nanj in komaj čakam, da dobim kakšno njegovo sporočilo. Prav srce mi zaigra, ko se to zgodi. Skratka takoj bi ga vzela za svojega in tudi jaz sem verjetno njemu všeč vsaj kar se pisanja tiče sem dobila že veliko indirektnih namigov. Obnaša se kot pravi đentelmen nima nekih prostaških in gostilniških izjav. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bil debel. Pravi, da je visok 185cm in da tehta 150kg, verjetno še kakšnih 5-10 več, ker ponavadi takšni zamolčijo pravo cifro. Ima nekaj svojih slik na FB in ga je res kar nekaj skupaj. Z normalno postavo bi bil prava terna. Moškega dobit mi ni problem, ker baje dobro zgledam in sem dokaj športne in fit postave ampak me je nekako sram odziva okolice, če bi imela takega spremljevalca. Tudi ne vem kako bi moj sin odreagiral, ki je aktiven športnik. Res se bojim odziva okolice in mojih domačih, da bi ga domov pripeljala in predstavila kot svojega partnerja. Kot že rečeno še ni bilo nobenih direktnih povabil z njegove strani vendar vem, da si želi nekoga ob sebi in me je strah, če me slučajno povabi na zmenek. Sej pravi, da se nekaj trudi s hujšanjem ampak 50 kil zgubit ni mačji kašelj.
Je bolje, da ga jaz prej odpikam predno me vpraša? Ali se naj požvižgam na okolico in zgražanje mojih bližnjih? Kako se naj prepričam, da njegov zunanji izgled ni pomemben?
[/quote]

Shujsala sem 48kg v dveh letih. Ni mi bilo tezko,je bilo pa pocasi.

Meni ne bi bil všeč. A veš, koliko maščobe je to?

Lazje bos dobremu moskemu pomagala izgubiti tezo kot nasla ze v startu idealnega.

Ne bodi tako plitka, ce ti je vse ostalo na njem vsec. Btk za zlobne jezike.

Berem floskule kako izgled ni pomemben bla bla…
Avtorica, dejstvo je, da veza ne more laufat brez fizične privlačnosti. Če se lahko ljubiš in božaš z goro maščobe s šlauhi povsod, verjetno mu trebuh visi do mednožja, potem ok.
Če se ti pa s takim človekom fizični stik upira, potem pa bodi fer in mu ne dajaj upanja.

Ni samo izgled, pri taki teži se pojavljajo konkretni problemi: on sigurno dobi zelo težko garderobo zase.Hlače, majice, tudi čevlji morajo biti nestandardne velikosti.Imeti mora ojačan in širši stol, da o večji , širši in ojačani postelji in sedežni ne govorimo.Ker drugače imaš hitro vse uničeno.Tudi poje še enkrat več, kar pomeni precej več nabave hrane in večji stroški.Konec koncev je vse to tudi zelo pogubno za zdravje….

Si predstavljaš sekss z njim? S tako gmoto maščobe? Če shujša (ČE!!) mu ostane kup odvečne kože, pod katero se nabira svinjarija in smrdi.
Konec koncev je nekaj narobe s človekom, da se tako zapusti.

Nekdo, ki ima toliko dvečnih kilogramov, ima psihično težavo, travmo -ali iz mladostnega obdobja, ali kasneje. Zagotovo. Prenajedanje je psihičnega vzoka, nemoreš bit tak “gurman”, da pridobiš toliko kg, da se toliko zapustiš.

Poglej si kakšno od oddaj Moje 300kg življenje, na TLC. Med bolj znanimi primeri je Steven Assanti, in kaj je naredil s pomočjo strokovnjakov iz sebe:

https://www.youtube.com/watch?v=I5etGgkPt3Y

Hvalabobu -spremenil način življenja, padel ven iz zaciklane pogube – je poročen sedaj in verjetno ve, zakaj se bo moral trudit še naprej. Ker se je ponovno rodil.

Pri njemu je bil seveda problem razbita družina, pa tudi oče, ki je živel s tema dvema sinovoma – ki jima je pač namesto čustev nudil hrano – ( ima še enega brata, isti problem). V njunem primeru gre za psihično čustvene razvaline, posledica travm iz primarne družine, pa sta se pričela kaznovati s hrano. Taka oseba, ki ima čustvene težave in se prenajeda iz tega razloga, potrebuje 24/7 nadzor in kontroliran vnos hrane, ne pa da mu najameš neko stanovanje, ga noter zapreš, pa mu še škatle pic naročaš – kljub temu,da mu doktor iz programa neprestano govori.

Kot so ti že mnogi zapisali- predstavljaj si najprej sebe s tem moškim v intimnem odnosu – ena na ena, gola drug ob drugem. Pa na vse vonjave, ki pridejo izpod pregibnih gub, kjer se stika koža na kožo. Pa morda vnetja tudi. Če misliš biti v taki zvezi is sočutja in aseksualnosti, potem OK. Ti si zaljubljena in se “pališ” nanj na daljavo že 3 mesece. Pa še niti povonjala ga nisi v živo, d abi ugotovila, če te njegov vonj, njegovi feromoni sploh privlačijo.

[quote=”to je huda odvisnost” post_id=13807245 time=1605508931]
Nekdo, ki ima toliko dvečnih kilogramov, ima psihično težavo, travmo -ali iz mladostnega obdobja, ali kasneje. Zagotovo. Prenajedanje je psihičnega vzoka, nemoreš bit tak “gurman”, da pridobiš toliko kg, da se toliko zapustiš.

Poglej si kakšno od oddaj Moje 300kg življenje, na TLC. Med bolj znanimi primeri je Steven Assanti, in kaj je naredil s pomočjo strokovnjakov iz sebe:

https://www.youtube.com/watch?v=I5etGgkPt3Y

Hvalabobu -spremenil način življenja, padel ven iz zaciklane pogube – je poročen sedaj in verjetno ve, zakaj se bo moral trudit še naprej. Ker se je ponovno rodil.

Pri njemu je bil seveda problem razbita družina, pa tudi oče, ki je živel s tema dvema sinovoma – ki jima je pač namesto čustev nudil hrano – ( ima še enega brata, isti problem). V njunem primeru gre za psihično čustvene razvaline, posledica travm iz primarne družine, pa sta se pričela kaznovati s hrano. Taka oseba, ki ima čustvene težave in se prenajeda iz tega razloga, potrebuje 24/7 nadzor in kontroliran vnos hrane, ne pa da mu najameš neko stanovanje, ga noter zapreš, pa mu še škatle pic naročaš – kljub temu,da mu doktor iz programa neprestano govori.

Kot so ti že mnogi zapisali- predstavljaj si najprej sebe s tem moškim v intimnem odnosu – ena na ena, gola drug ob drugem. Pa na vse vonjave, ki pridejo izpod pregibnih gub, kjer se stika koža na kožo. Pa morda vnetja tudi. Če misliš biti v taki zvezi is sočutja in aseksualnosti, potem OK. Ti si zaljubljena in se “pališ” nanj na daljavo že 3 mesece. Pa še niti povonjala ga nisi v živo, d abi ugotovila, če te njegov vonj, njegovi feromoni sploh privlačijo.
[/quote]

https://www.youtube.com/watch?v=p7KtSJSmTRM

Pri njemu je šlo tudi za odvisnost od protibolečinske terapije.

[quote=semvdilemi post_id=13807027 time=1605478716]
Zanima me mnenje žensk.
Sem ločena mamica enega otroka in sem spoznala ločenca malo čez 40 let. Baje, da je na FB videl moj komentar v neki javni temi in sem mu bila zanimiva pa me je kontaktiral. Zdaj je že 3 mesece od tega, da si vsak dan dopisujeva. Karakterno je zelo v redu, načitan, izobražen, uglajen, duhovit vedno najde prave besede, da me pomiri in spravi v dobro voljo. Zelo sem se navezala nanj in komaj čakam, da dobim kakšno njegovo sporočilo. Prav srce mi zaigra, ko se to zgodi. Skratka takoj bi ga vzela za svojega in tudi jaz sem verjetno njemu všeč vsaj kar se pisanja tiče sem dobila že veliko indirektnih namigov. Obnaša se kot pravi đentelmen nima nekih prostaških in gostilniških izjav. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bil debel. Pravi, da je visok 185cm in da tehta 150kg, verjetno še kakšnih 5-10 več, ker ponavadi takšni zamolčijo pravo cifro. Ima nekaj svojih slik na FB in ga je res kar nekaj skupaj. Z normalno postavo bi bil prava terna. Moškega dobit mi ni problem, ker baje dobro zgledam in sem dokaj športne in fit postave ampak me je nekako sram odziva okolice, če bi imela takega spremljevalca. Tudi ne vem kako bi moj sin odreagiral, ki je aktiven športnik. Res se bojim odziva okolice in mojih domačih, da bi ga domov pripeljala in predstavila kot svojega partnerja. Kot že rečeno še ni bilo nobenih direktnih povabil z njegove strani vendar vem, da si želi nekoga ob sebi in me je strah, če me slučajno povabi na zmenek. Sej pravi, da se nekaj trudi s hujšanjem ampak 50 kil zgubit ni mačji kašelj.
Je bolje, da ga jaz prej odpikam predno me vpraša? Ali se naj požvižgam na okolico in zgražanje mojih bližnjih? Kako se naj prepričam, da njegov zunanji izgled ni pomemben?
[/quote]

Za okolico naj te ne zanima. Nimas kaj komu za racune polagat. Je tvoje zivljenje z njim, za 4 zidovi.

Povabi ga ven, ce te karakterno pritegne. Potem kak sprehod, s kolesom. Bos videla ce je za to.
Drugo, pri tej kilazi in letih, ga lahko kap trofne…tako da mene bi bilo strah tega, ne pa odziva okolica.
Al pa cisto konkretno, sex, da ti ne izdahne, pri tej kilazi je to napor…
Ce vidis, da ni imel motivacije, slabo prehrano, stres…in da mu gre s tabo na bolje in mu gredo kg dol. Ne vidim problema.
S tem da cloveka spostujes, ne pa da je manj vreden od tebe.

Znebi se predsodkov okolice in glej le nase.

To je isto kot bi se bala kaj bo rekla okolica na tvojo sex pozo z njim. Ali ce jes doma filano raco ali krapa ali karkoli.
Kaj ti hocem povedat s to bedarijo?

Glej nase. Zivis zase.

Jaz se nikoli ne oziram na okolico. In okolica se tudi name ne.

Edino pomembno je ali tebe moti njegov izgled. Postavi sebi to vprasanje. Ce tebe moti sedaj te bo kasneje se bolj.

[quote=”viharni jezdec” post_id=13807185 time=1605499369 user_id=177789]
Je že kdo videl kaj prida ločenko?
[/quote]

Da.To sem jaz. Ločena, s tremi otroki.Po ločitvi sem dokončala faks na višji stopnji, pomagala otrokom za šolo.Dobila partnerja, se preselila k njemu .Skupaj sva poskrbela še za njegovo ostarelo mamo ( dočakala je 97.let) Zdaj imam že štiri vnuke, moji otroci so družinski in v službah.Svoje delo sem opravila odlično.In NIKOLI mi ni bilo žal, da z bivšim nisva več skupaj. Nespoštljiv, družinski in skopuški. Njegove modre oči , six pack in mačizem so se izkazali za napačno formulo.Za neumnost v mladih letih brez izkušenj….

[quote=”brata Assanti” post_id=13807250 time=1605509294]
[quote=”to je huda odvisnost” post_id=13807245 time=1605508931]
Nekdo, ki ima toliko dvečnih kilogramov, ima psihično težavo, travmo -ali iz mladostnega obdobja, ali kasneje. Zagotovo. Prenajedanje je psihičnega vzoka, nemoreš bit tak “gurman”, da pridobiš toliko kg, da se toliko zapustiš.

Poglej si kakšno od oddaj Moje 300kg življenje, na TLC. Med bolj znanimi primeri je Steven Assanti, in kaj je naredil s pomočjo strokovnjakov iz sebe:

https://www.youtube.com/watch?v=I5etGgkPt3Y

Hvalabobu -spremenil način življenja, padel ven iz zaciklane pogube – je poročen sedaj in verjetno ve, zakaj se bo moral trudit še naprej. Ker se je ponovno rodil.

Pri njemu je bil seveda problem razbita družina, pa tudi oče, ki je živel s tema dvema sinovoma – ki jima je pač namesto čustev nudil hrano – ( ima še enega brata, isti problem). V njunem primeru gre za psihično čustvene razvaline, posledica travm iz primarne družine, pa sta se pričela kaznovati s hrano. Taka oseba, ki ima čustvene težave in se prenajeda iz tega razloga, potrebuje 24/7 nadzor in kontroliran vnos hrane, ne pa da mu najameš neko stanovanje, ga noter zapreš, pa mu še škatle pic naročaš – kljub temu,da mu doktor iz programa neprestano govori.

Kot so ti že mnogi zapisali- predstavljaj si najprej sebe s tem moškim v intimnem odnosu – ena na ena, gola drug ob drugem. Pa na vse vonjave, ki pridejo izpod pregibnih gub, kjer se stika koža na kožo. Pa morda vnetja tudi. Če misliš biti v taki zvezi is sočutja in aseksualnosti, potem OK. Ti si zaljubljena in se “pališ” nanj na daljavo že 3 mesece. Pa še niti povonjala ga nisi v živo, d abi ugotovila, če te njegov vonj, njegovi feromoni sploh privlačijo.
[/quote]

https://www.youtube.com/watch?v=p7KtSJSmTRM

Pri njemu je šlo tudi za odvisnost od protibolečinske terapije.
[/quote]

Tudi.In vse še tisto , kar je zelo dobro napisano zgoraj v tem postu.

[quote=”Miki modre oči” post_id=13807255 time=1605509443]
[quote=”viharni jezdec” post_id=13807185 time=1605499369 user_id=177789]
Je že kdo videl kaj prida ločenko?
[/quote]

Da.To sem jaz. Ločena, s tremi otroki.Po ločitvi sem dokončala faks na višji stopnji, pomagala otrokom za šolo.Dobila partnerja, se preselila k njemu .Skupaj sva poskrbela še za njegovo ostarelo mamo ( dočakala je 97.let) Zdaj imam že štiri vnuke, moji otroci so družinski in v službah.Svoje delo sem opravila odlično.In NIKOLI mi ni bilo žal, da z bivšim nisva več skupaj. Nespoštljiv, družinski in skopuški. Njegove modre oči , six pack in mačizem so se izkazali za napačno formulo.Za neumnost v mladih letih brez izkušenj….
[/quote]

Babica, Vi razmisljate o “six pack” – ih??🤔
Prvic slisim od starejsih. Al pa ste mlajsa babi.😊

[quote=semvdilemi post_id=13807027 time=1605478716]
Zanima me mnenje žensk.
Sem ločena mamica enega otroka in sem spoznala ločenca malo čez 40 let. Baje, da je na FB videl moj komentar v neki javni temi in sem mu bila zanimiva pa me je kontaktiral. Zdaj je že 3 mesece od tega, da si vsak dan dopisujeva. Karakterno je zelo v redu, načitan, izobražen, uglajen, duhovit vedno najde prave besede, da me pomiri in spravi v dobro voljo. Zelo sem se navezala nanj in komaj čakam, da dobim kakšno njegovo sporočilo. Prav srce mi zaigra, ko se to zgodi. Skratka takoj bi ga vzela za svojega in tudi jaz sem verjetno njemu všeč vsaj kar se pisanja tiče sem dobila že veliko indirektnih namigov. Obnaša se kot pravi đentelmen nima nekih prostaških in gostilniških izjav. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bil debel. Pravi, da je visok 185cm in da tehta 150kg, verjetno še kakšnih 5-10 več, ker ponavadi takšni zamolčijo pravo cifro. Ima nekaj svojih slik na FB in ga je res kar nekaj skupaj. Z normalno postavo bi bil prava terna. Moškega dobit mi ni problem, ker baje dobro zgledam in sem dokaj športne in fit postave ampak me je nekako sram odziva okolice, če bi imela takega spremljevalca. Tudi ne vem kako bi moj sin odreagiral, ki je aktiven športnik. Res se bojim odziva okolice in mojih domačih, da bi ga domov pripeljala in predstavila kot svojega partnerja. Kot že rečeno še ni bilo nobenih direktnih povabil z njegove strani vendar vem, da si želi nekoga ob sebi in me je strah, če me slučajno povabi na zmenek. Sej pravi, da se nekaj trudi s hujšanjem ampak 50 kil zgubit ni mačji kašelj.
Je bolje, da ga jaz prej odpikam predno me vpraša? Ali se naj požvižgam na okolico in zgražanje mojih bližnjih? Kako se naj prepričam, da njegov zunanji izgled ni pomemben?
[/quote]

Če ti paše karakterno in se dobro ujameta, si zadela na loto in nanj glej tako. Vzami si čas da ga dobro spoznaš tudi osebno kot prijatelja, preden vložiš dodatna čustva not v to. Potem pa boš videla sproti.. če ti bo ustrezal, ti bo všeč, se ne boš mogla dolgo zadrževati in bodo zavore popustile.. če ne bo iskrice tudi nič hudega. Kilogrami so in niso težava. So zanj, ker je to njegova borba, zate pa res ne. Ljudje se z leti spreminjamo, veliko je odvisno od naše notranje umirjenosti. Ko enkrat najdeš srečo v sebi, se vse uredi. Počutje, motivacija, ambicije, ..ko smo srečni to štarta v nebo kot raketa. Veliko jih poznam, ki so šele v srečni zvezi s podporo in razumevajočim partnerjem dosegli čudovito postavo, nekateri šli na različne posege, nekateri popolnoma spremenili življenski slog..a uspelo jim je. Ljubezen res dela čudeže.

150kg je res veliko, a tam do 100 se da zelo hitro shujšati. Res. Bolj so problem tiste pod 100. Moj mož je tudi sedaj v 2.valu dobil malo trebuščka, pa sva se dogovorila, da bova vadila v paru. Sestavila sem si vaje z neta za oba, tako da sva se zabavala in presmejala do solz. Malo, ker sva še nerodna pri izvedbi, malo ker ko ne moreš več ti postane vse smešno, malo pa ker sva se skupaj imela lepo, se sprostila in je tudi vadba za oba postala nekaj lepega in se je veseliva 🙂

Vse se da, če je oseba prava zate. Ne ustavljaj se pri videzu. Stvari se lahko zelo spremenijo

Tak moški bi bil lahko moj dober prijatej z opcijo za kaj več, če v doglednem času shujša. Prej se pa jaz ne bi spuščala v nič z njim. Na primeren način bi mu to dala tudi vedeti.
Sori, ampak tak si še riti ne more dobro obrisati. Pa to ni žaljivka, to je dejstvo.

Ljudje, pa kam smo prisli?
Po opisanem sodec ima mozakar 35 kg viska. Dalec od Assantija in ostalih 300+ kg kitov s TLCja.

Lahko ima vec misicne mase, mocne kosti, na moskih dodatna kilaza se zdalec ni tako ocitna kot pri zenskah.
Ja, sigurno ima nekaj viska – moj ima nekje 145 kg na slaba dva metra, pa se zdalec ni zavaljen, niti bodybuilder. In ne gnusi se mi, salo mu ne prekriva onega, rada ga imam tocno takega, kakrsen je.
Visek bova pa ze pokurila, ce bo potrebno, da bo on bolj zdrav 🥰

P.S.: zaljubis se v cloveka in ce je to to, ga sprejmes z napakami vred in ce je obema v interesu, skupaj delata na izboljsanju.

Ti si pa ena plehka pras…, ki isce samo koristi in trofejo za razkazovanje zlahti in sosedom.
Naredi mu uslugo in pusti, da najde kaksno, ki ga bo sprejemala in ljubila v celoti. Predober je zate.
Ce bi ga pa videla s tvojo kolegico v objemu, bi bil pa greha vreden, a ne?

Jah…točno vem kaj želiš povedati…poznam enega – super moški, glava na mestu, dobro situiran ampak ene 50-60 kg preveč. Prav škoda ga je. Ampak tako kot so ti že napisali – če ga ne sprejemaš takšnega, bo vedno huje. Vsakič, ko bo zbasal enormno večerjo, se ti bo gravžal. Da ne govorim o žličkanju v postelji…če se rada stiskaš ob takšnega moškega…potem go for it. Če računaš na to, da bo shujšal…potem boš verjetno zelo razočarana.

Samo en motiv oz razlog za odločitev je potrebno upoštevati – in sicer tako, kot pravi Pow. Če tebe pritegne, je odrekanje svoji notranji želji zaradi kateregakoli drugega razloga, neumnost in nasilje nad svojim (in njegovim) življenjem.

Če se bosta razumela, bo tudi priti na normalno težo, zanj bistveno lažje. Psiha in podpora deluje tudi pri moških – ne samo pri ženskah.

Dokler se ne vidita v živo in vidiš ali imata kemijo ali ne itak ne moreš nič vedet.
Mogoče ti v živo sploh ne bo všeč, mogoče ti bo. Kdo ve. Ljudje imamo kemijo z drugimi ali pa nimamo. Izgled je seveda en del tega, ni pa vse.
Z drugimi se pa jaz osebno niti malo nebi obremenjevala. Bodo oni stali ti ob strani ko boš sama, bodo oni živeli tvoje življenje? Kaj te briga kaj si drugi mislijo. Živi zase in ne za druge. Pa poslušaj sebe. Če te ne privlači pač ne moreš bit z njim. Ampak kot rečeno, tega pač ne moreš vedet dokler se ne vidita v realnem življenju.

Čeprav avtorica želi žensko mnenje ne morem, da se ne bi oglasil.
Toliko neumnosti kot sem pa v teh postih prebral pa lahko zaslediš samo še v postih , ki jih dnevno objavla LudiD na temo korona zarote.
Star sem 36 let, visok 194 cm in sedaj tehtam 114kg. Leto in pol nazaj sem tehtal 156kg. Sedaj sem s svojo postavo dokaj zadovoljen v načrtu imam priti do 105kg. Pri svojih 114kg nisem debel pa tudi koža ne visi z mene, ker sem hujšal počasi in se je koža nekako naglihala nazaj. Tudi pri svojih max kilogramih nisem imel nobenih težav kot jih nekateri tukaj pišejo. Ja, imel sem trebuh, bil sem debel, nisem imel pa gub v katerih bi se nabirala svinarija in smrdela. In tudi ta frend od avtorice ne verjamem, da je tako kritično. Prav nasmejal sem se in si mislil kakšne trape pišejo te poste. Problemov z večjo garderobo ni, ker se da vse dobit ali po meri narejeno ali pa v trgovinah, kjer imajo tudi za močnejše. Takih je pa dovolj. Za hlače in suknjiče sem imel šiviljo, majice, srajce, kratke hlače imaš v BTC trgovino KatjaPro. Trenirke in majice za delo okrog hiše dobiš v Lidlu ali Kik-u, skratka nobenih težav. Je pa res, da zna bit kak evro dražje. Ampak ti šivilja vsaj po meri vse naredi in ti je kot ulito pa še veliko bolj kvalitetno in vzdržljivo kot masovno štancana roba. Ena trapa je pisala o posebnih čevljih, ojačanih stolih in postelji. Pa kaj je s tabo človek božji? Tip ima 40-50 kil več ne 150 kot vidiš na TLC oddaji Moje 300 kilsko življenje. Tak človek nima takšnih gub kot so tam prikazani. On sigurno sam hodi naokrog, v službo, dela vsakdanja opravila ne pa da leži kot kit v postelji. Malce razmišljaj s svojo glavo.
Zakaj je pa človek tak je lahko pa več stvari in ni nujno, da je krivo samo prenažiranje s hrano. Lahko so zdravstvene težave, lahko samo, da je ljubitelj sladkih pijač. Nekdo, ki se poti in pije veliko sladkih pijač hitro dela višek dnevnih kalorij. Niso vsi debeli ljudje požeruhi. Pa tudi, če bi bil požeruh, če se je lahko do sedaj financiral se bo verjetno lahko tudi naprej, kaj tebe briga kakšen strošek je to. Mu boš ti kupovala hrano?
Kljub svojim kilam sem si vedno sam brisal rit in strigel nohte na nogah, ni bilo nobenih težav.
Zdej pa še moj nasvet avtorici. Če ti je karakterno všeč, ima pošlihtano glavo, te spravlja v smeh in je prijazen ter dober do tebe res ne vem kaj čakaš. Veliko lažje bo on shujšal kot pa da boš ti našla suheca s takimi karakteristikami kot jih ima ta tvoj prijatelj. Lahko si mu pa tudi v vzpodbudo in kot motivacija za hujšanje. Za vsakih 5 kil, ko jih da dol greš na zmenek z njim. Po desetem zmenku pa v posteljo 🙂 Karakter bo isti samo 50 kil bo lažji. Win-win situacija.
Še posebna pohvala pa osebi Pow, tvoj je pravi srečko, da ima takšno žensko ob sebi. Ob takem razmišljanju, kot si ga prikazala ti v teh dveh postih, bi bil svet veliko lepši in bolj strpen. Vsaka ti čast in moj poklon.

Mojega sem spoznala pri 20ih, ko je imel 205 cm in 95 kg, modre oči, najlepši nasmeh, in smisel za humor za dol past. Bil je polprofesionalni športnik. trening vsak dan + med vikedni tekme.
Sedaj 30 let kasneje me še vedno privlači, čeprav je moral šport opustit na minimum in je prišel na 150kg.
Edino hči je na žalost pobrala njegove gene. Sin je suha južina po meni, hči pa mora žal pazit kaj da v sebe in kar precej športat, kakor hitro se malo opusti je že vidno.

Ne morem, da se ne bi oglasila še jaz. Moj mož je bil vedno debel, vselej precej več od 100 kg (sedaj verjetno okoli 125), visok cca 180 cm. Ampak NIKOLI to ni bil razlog, da bi kakorkoli smrdel (nasprotno, njegov švic manj smrdi od mojega, pa sem vitka) ali da bi se mi zdel neprivlačen. Tudi pri seksu to nikoli ni bila ovira. Kaj pa drugi pravijo, me pa ne zanima. Res pa nisem slišala nikogar, da bi vpričo mene rekel, da je debeluh, še celo začudijo se, ko komentiram, da me sedaj v času korone skrbi zadnj, ker je bolj pri ta debelih.