Jo Nesbø: Sin

Za razliko od prejšnjih je to samostojen roman. Malo sem pogrešala inšpektorja H. Holeja. 🙂
V redu kriminalka o vsemogoči vpletenosti kriminala v vse strukture, o izkoriščanju, odvisnosti od mamil, pobegu iz zapora, maščevanju in odpuščanju.
Pravzaprav ni poudarek na samih dejanjih. Bolj na vzrokih zanje. Nihče ni čisto dober ali čisto slab in vse je prepleteno.
Sicer pa v Nesbøjevem stilu z dodelano zgodbo in karakterji. Fajn. Prebere se na dušek.
Priporočam vsem ljubiteljem Nesbøja in kriminalk.

Katharina Winkler: Modro okrasje

Pretresljiv roman o družinskem nasilju. Opisuje resnično zgodbo mlade Turkinje, ki je iz domačega nasilja pobegnila in se zelo mlada poročila, a je prišla iz dežja pod kap. Nasilje je bilo tako brutalno, da je komaj preživela in šele, ko sta se z možem preselila v Avstrijo, je našla pomoč oz. bolje: pomoč je našla njo in njene otroke, saj se je sama niti ni upala iskati.
Danes sama pomaga drugim.
Priporočam.

Veljko Barbieri: Epitaf cesarskega sladokusca

Zabaven kratek utopični roman o moškem, ki je rad dobro jedel in kuhal. In bil zato tudi obsojen, saj se v tej deželi ni smelo živeti razsipniško. Kar je vključevalo tudi razno “boljšo” hrano in posebne sestavine.
Paradoks je seveda, ko pristanemo pri precej običajnih sestavinah in pri vsej abotnosti preganjanja in sodnega procesa. Bi se dalo potegniti vzporednice še s čim drugim.
Skratka, zabavna zgodba, ki da tudi precej misliti.
In velika uspešnica na Hrvaškem in tudi v mnogih prevodih.