Dedovanje in sorodstvo

Pozdravljeni.

Imam eno vprasanje. In sicer zgodba je sledeca:

Z mamo zivim v hisi, ki je bila v lasti babice preden je ona umrla. Ko je umrla, smo odkrili oporoko v kateri je zapisano, da polovico hise dobi moja mama, drugo polovico pa njena sestra, torej moja teta. Z mamo sva se potem pogovarjali, da bi teto izplacali, s tem bi polovico hise dobila jaz, druga polovica bi do smrti ostala moji mami. Teta ni bila za to. Hotela je obdrzati polovico hise. Sedaj sorodniki popravljajo kopalnico, menjajo ploscice, barvajo stene itd. Jaz sumim, da bodo njihov del hise preuredili in dali nekomu v najem. S tem se moja mama ne strinja. Sedaj me pa zanima, a oni to lahko naredijo brez privolitve moje mame, ki v tej hisi zivi ze vec kot 30 let neprekinjeno? Teta se je namrec z 19. leti porocila in odselila. Od takrat naprej nikoli vec ni zivela v tej hisi. Tudi njeni otroci so preskrbljeni. Zanima me samo, ce ima moja teta pravico svoj del hise dati v najem in kaksne imam moznosti, da jim to preprecim oz. da jim to prepreci moja mama, kot solastnica nepremicnine v kateri zivi ze polovico svojega zivljenja?

Zelo se vam zahvaljujem za odgovor.

Pozdravljeni,

teoretično je tako, da lahko vsak solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem na nepremičnini samostojno, brez soglasja drugih solastnikov, kar pomeni, da lahko na njem ustanovi tudi zastavno pravico, ga odda v najem ali proda (tu je omejitev predkupna pravica solastnika), ga podari,… V praksi se lahko pojavi problem, če je med solastniki sporno, katere točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne nepremičnine lahko kateri uporablja in ima v svoji posesti, saj spada določitev načina rabe med posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, za katere pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. Žal ne vidim možnosti, na kakšen način bi lahko en solastnik drugemu preprečil tovrstno razpolaganje s svojim delom, kvečjemu s sklicevanjem na zgoraj navedeno nedefiniranost območja izključne posesti enega in drugega solastnika, vendar pa ima tudi v tem primeru solastnik pravico v sodnem postopku zahtevati fizično delitev nepremičnine v solastnini, tako da dobi vsak izmed solastnikov v naravi tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes (se npr. ustanovi etažna lastnina), vkolikor je to izvedljivo.

Lep pozdrav!