dedovanje, nujni delež ali…

Naj pojasnim na kratko, če bo šlo na kratko.
Mama ter očim sta imela zemljo ter hišo, lastnika 50:50. Ko je mama umrla, sva z očimom imela velik boj, kajti po njegovo mi naj nebi nič pripadalo. Z mamo sta imela napisano oporoko pred pričami, ampak ta oporoka je “izginila”, čeprav so vsi vedeli zanjo. Za ljubi mir (smrt mame je bila nenadna in me je zelo prizadela) sva podpisala da se odpovedujem dediščini, dal mi je odškodnino (ja, zdaj vem, da je imel vse dobro premišljeno! ali svetovano), ustno pa sva se dogovorila, da z mojo hčero potem reši dedovanje, kot je bilo že v izginuli oporoki napisano. Na zapuščinsko razpravo je prinesel oporoko (bog ve od kod??!), da sta z mamo imela oporoko, kjer dedujeta eden po drugem vse. Takrat po razpravi mi je tudi zunaj rekel, da sva midva zaključila, kaj pa sem se vsemu odpovedala, ter da je sedaj pa le vse njegovo. S tem je pokazal, da me je prinesel lepo okoli. Ker se je hvalil kaj je naredil, so se vsi, ki so vedeli dejansko stanje, umaknili od njega, tako da je sedaj sam, ker je bolan ter star, pa mora v dom. Očim ima sina, ki pa nikoli ni prišel k njemu, pred leti se je očetu odpovedal, ne nosi njegovega priimka, ampak očim sedaj želi vse podariti njemu. A imam kakšno pravico zahtevati nekaj, glede da me je tako podlo izigral??? Obstajajo dokazi, da je celo takoj po njeni smrti dvignil denar, da jaz nebi vedela, da obstaja. Ali bom svojo naivnost lahko popravila, ali pa jo bom plačala tako, da bom imela mirno vest in spanje, drugi pa bodo uživali sadove maminih rok?

Spoštovani,

odpoved dedovanju je nepreklicna. Glede na opisano stanje menimo, da bi lahko izjavo izpodbijali, vendar bi morali tožbo na izpodbojnost vložiti v roku pretekom enega leta od dneva, ko je ste izvedeli za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile. Ta pravica izpodbijanja preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

S spoštovanjem!