Dedovanje – nujni delež

Pozdravljeni!

Zanima me če lahko po smrti dedka zahtevam nujni delež nepremičnine, katere sem že 1/8 lastnica. Ta naša žlahta je tako razmetana da ko začnem razmišljat kdo bo kaj dobil se popolnoma zgubim. Da bom dovolj jasna bom razložila družinsko drevo:

Babica (1 sin iz prejšnega zakona) in deda imata skupaj 2 hčerki, torej 3 otroke nato najprej umre babica in dedovalo se je takole:

1/8 sin iz prvega zakona (ima hčerko)
1/8 prva hčera, (ima 3 sinove)
1/8 druga hčera (ima hčero)
5/8 mož oz. moj deda.

Nato se deda ponovno poroči in mi vnuki dobimo novo babico, nato umre sin po prvi ženi in njegovo 1/8 dobi njegova hčera, nato umre druga hčera (moja mama) in njeno 1/8 dedujem jaz saj se je moj oče v mojo korist odpovedal in dal svoj del po ženi kr meni (hčerki).

Sedaj nam je umr deda (torej od moje pokojne mame, oče) in če zakon prav razumem smo dediči sledeči:

njegova druga žena (“babica”),
hčerka (teta),
hčerka (moja mama – ampak ker je pokojna, lahko jaz po vstopni pravici zahtevam nujni delež), medtem kot pa hčerka od sina iz prvega zakona s strani prve žene (oz. moje prave babice)nima pravice do nujenga deleža saj je njen pokojni oče ni bil sin mojega dedka.

Joj, upam da nisem preveč zakomplicirala.

Spoštovani,

Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. V skladu z navedenim, otrok pokojne babice iz prvega zakona ne more biti nujni dedič vašega dedka.

Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež.

S spoštovanjem!

Spoštovani, zanima me, če moj mož ima pravico pri dedovanju, zadeva je takšna – moj mož je imel mamo, ki se je drugič omožila in s tem možem imela tri otroke, letos je moževa mama umrla , čez dva meseca pa umre še njen mož.Ostane nekaj zemlje, ki je bila samo mamina in hiša, ki je bila od obeh, seveda zdaj pride na vrsto pogovor o dedovanju, otroci se med seboj zmenijo, da bodo vsi enakovredni pri obeh deležih, moj mož pove, da mu je vseeno za hišo in zemljo, na kar ostali rečejo, da bo vse pravično in, da ima tudi on enako pravico kakor oni, potem sporočijo podatke vseh njih glede mamine zemlje in mož dobi vabilo na zapuščinsko, povedo mu, da so enako dali podatke glede hiše, vendar mož ne dobi vabila. Polsestra mu pove, da bo v obeh primerih vse darovala njema- mojemu možu, on je presenečen ne reče pa nič, potem ga pokliče brat in mu pove, da je tudi vpisan za dedovanje hiše, vendar mož ne dobi vabila. Razprava je potekala tako, da se je udeležil le eden od njih, imel pa je izjavi drugih dveh, ki nista prišla, pokliče mojega moža in pove, da sta dediča hiše brat in ta, ki je bil na zapuščinski, da pa mojemu možu ne pripada nič, polsestra pa se je odrekla svojega dela,saj moj mož niti ni nič hotel, le mene zanima kako je pri tej zadevi, kajti menim, da so ga malce ogoljufali, čeprav so vsi trdili, da tudi moj mož ima pravico, lepe pozdrave in v naprej hvala za odgovor, zelo sem zaskrbljena, ko vidim, kakšni so njegovi sorodniki, čeprav je moj mož rekel , da noče ničesar, sedaj bo v kratkem še zapuščinska glede zemlje in mož bo šel, ker je dobil vabilo, prosim za odgovor in še enkrat hvala.

Spoštovani,

menimo, da je bil zemljiškoknjižni lastnik le drugi mož mame vašega očeta in ne oba, nihče pa ni dokazoval, da je šlo za skupno premoženje, zato vaš mož ni bil vabljen na zapuščinsko obravnavo. Predlagamo, da si čimprej priskrbite sklep o dedovanju za sprožitev morebitnih sodnih postopkov.

S spoštovanjem!

Spoštovani!

Zanima me sledeče.
Moja mati je edinka. Pred cca. 20 leti se je v korist hčerke ( moje sestre) odpovedala dedovanju hiše stare cca. 90 let ( vrednost cca. 60.000 EUR) s pripadajočo parcelo ( parcela je komunalno urejena). Sestra pa v zameno za razpolaganje s hišo in parcelo z babico podpisala darilno pogodbo o preužitku. Prvotno je bilo mišljeno, da sestra staro hišo poruši in na parceli zgradi novo hišo v kateri bi imela babica do smrti svoje prostore, sestra pa bi za njo do smrti tudi skrbela.
Čez čas sta prišli v tudi v sodni spor, sestra je namreč na parceli želela zgraditi poslovni objekt s tem pa se babica ni strinjala, ker tako ni določila v darilni pogodbi. Babica je pravdo izgubila – zakaj ne želijo pojasniti. Danes stara hiša še vedno stoji, za ostarelo in bolno babico pa na svojem naslovu skrbi hčerka ( moja mami torej).
Obe s sestro sva odseljeni od doma in prideva samo na obisk.
Babica ima stalno prebivališče na naslovu, ki je predmet dedovanja, sestra pa ne.

Zanima me, če lahko po smrti babice zaradi neizpolnjevanja določil ( dosmrtna skrb za babico) lahko darilno pogodbo izpodbijam? Na kakšen način pogodbo lahko izpodbijam? Lahko zahtevam kakšen nujni delež?

Spoštovani,

menimo, da bi morala vaša babica zahtevati razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja določil že sedaj, saj bo tako najlažje. Sicer bo morala vaša mati (ali vi) po smrti vaša babice sprožiti pravdo, da je dejansko šlo za darilno pogodbo in ne za pogodbo o preužitku (ker vaša sestra ni izpolnjevala določil – obveznosti). V primeru, da uspe bo lahko/boste lahko zahtevali nujni delež.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni.

Mene pa zanima, koliko časa po pokojnikovi smrti je še možno tožiti za nujni delež? Obravnavo na sodišču smo imeli 10 let nazaj in takrat mi je sodnica svetovala naj tožim za nujni delež.

Hvala lepa za odgovor

Spoštovani,

Po določilu 41. člena Zakona o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15/1976 do Ur. list RS št. 73/2004, v nadaljevanju ZD) se zmanjšanje oporočnih razpolaganj lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.

S spoštovanjem!

Spoštani!
Z ženo sva lastnika vsak polvico stanovanja.Imava dva otroka v zakonu ter jaz izven zakonskega otroka. Svojo polovico lastnine stanovanja želim podariti ženi,ali enemu od zakonskih otrok.
Kaj mi bolj odgovarja oziroma predlagate?
Oporoka za dedovanje,ali darilna pogodba.Želim se izogniti razdelitve po principu nujnega deleža,vmojem primeru nezakonskeg otroka.
Lepo pozdravljeni Janez
Najlepša hvala za odgovor!

Spoštovani,

Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila.Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti.

Temu bi se izognili le, kolikor bi z otrokom naredili pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa še v tem primeru jo lahko vaš “izvenzakonski” otrok izpodbija.

S spoštovanjem!