dedovanje

pozdravljeni
Mene zanima kako je z dedovanjem po stricu mojega pokojnega očeta.Stric je bil brez otrok.Imam pa še 5 živečih tet.Zanima me če sem jaz s sestro upravičen do deleža po pokojnem očetu.

Če stric vašega očeta nima drugih sorodnikov, bodo dedovale po njem tete, delež, ki bi pripadel vašemu pokojnemu očetu, pa bosta dedovala vidva s sestro.

Lepo pozdravljeni!

Obračam se na vas glede nujnega deleža in bom nakratko opisala zadevo.
Smo trije otroci. Oče je pred nekako dvajsetimi leti prepisal stanovanje na vnuka mlajšega brata, ker je brat hotel, da midva nebi bila dediča v primeru smrti. Vnuka sta sedaj polnoletna živita v tujini. Stalni naslov imata v Sloveniji. Vpisana sta tudi v zemljiško knjigo kot lastnika stanovanja. Pred dvemi leti in pol se je moja hčerka z otrokoma preselila k dedku in si na tem naslovu uredila stalno bivališče in njena otroka tudi, seveda s privolitvijo dedka. Sedaj pa ko je oče umru ji je postavil pogoj, da se s 1.12.2012 odseli ali pa plača najemnino. Zapuščinske obravnave še ni bilo, ker še ni vloženo za le to, ker je vse skupaj še zelo sveže in boleče. žalosto je, da ji je te pogoje postavil na dan pogreba. Vprašujem vas sledeče:
Ali nama z bratom pripada nujni delež – menda je bila darilna pogodba na vnuka-otroka brata
Ali lahko brat postavi pogoj hčerki, pred zapuščinsko obravnavo, ali šele takrat, ko bo sodno določeno kako in kaj.
Ali ima pravico zahtevati kar koli od moje hčerke. Jaz sem mu rekla, da naj počaka do zapuščine in potem se bo vedelo kako in kaj. Vendar se ni oziral na moje besede.
Naj še povem, da je v tej darilni pogodbi napisano, da moj oče ne sme vzeti na stanovanje nikogar brez bratove vednosti, oče se je z bratom pogovoril, sedaj pa vse zanika.
že v naprej se vam zahvaljujem za vaše odgovore, res mi boste zelo pomagali, saj sem zelo prizadeta nad bratovim ravnanjem

Spoštovani!

V kolikor vas vaš oče ni v oporoki razdedinil nobenega izmed zakonitih dedičev, imata z bratom pravico zahtevati nujni delež in izpodbijati darilno pogodbo, saj je to stanovanje, ki ga je dedek prenesel v last vnuku z darilno pogodbo, edino premoženje, ki bi lahko predstavljalo zapuščino po pokojnem očetu. Dokler sodišče ne odloči drugače, je lastnik stanovanja vnuk pokojnika, kateremu je bilo z darilno pogodbo stanovanje podarjeno in ima vso pravico razpolagati s stanovanjem na način, ki mu ustreza. Dogovor o bivanju vaše hčerke v predmetnem stanovanju med vašim očetom in bratom je zelo težko dokazljiv, zato vam predlagamo ,da z bratom poskusite najti rešitev ,ki bo ustrezala vsem udeleženim in brata tudi seznanite z vašo možnostjo zahtevka po nujnem deležu in izpodbijanjem darilne pogodbe. Tožbo na vračilo darila v zapuščino lahko vložite v roku 3 let od smrti darovalca/zapustnika.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni!

Po novem zakonu o socialnih denarnih prejemkih morajo dediči premoženja, če niso socialno ogroženi le-te vračati po smrti prejemnika. To velja tudi za prejemnike varstvenega dodatka. Brala sem da s sklenitvijo izročilne pogodbe, prejemnikom premoženja po smrti izročitelja ni treba vračati tudi njegovih dolgov (sem po novem spadajo tudi socialni prejemki za časa njegovega življenja), ker predmet izročitve ni dediščina in ni upoštevana kot predmet zapuščinske razprave.
Vprašanje: zakon o socialnih prejemkih že velja, torej tudi del o vračilu teh prejemkov. Zanima me če bi se izročilna pogodba sklenila zdaj bi veljala tudi za nazaj? ali lahko sploh prejemnik varstvenega dodatka svojo nepremičnino z izročilno pogodbo izroči svojim potomcem?

Spoštovani!

V skladu z določili Zakona o socialno varstvenih prejemkih se upravičencu do varstvenega dodatka z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS. Navedeno pomeni, da bi morali odtujiti ali obremeniti nepremičnino v lasti varstvenega dodatka pred pridobitvijo tega dodatka oziroma pred vložitvijo vloge za pridobitev tega dodatka, da bi se izognili zahtevku po vračilu izplačanih zneskov iz zapuščine prejemnika.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!

Zanima me sledeče glede pravic pri dedovanju. Sin od sestre živi pri moji mami. Ali bo imel pri dedovanju kakšne pravice? Ali mu kaj pripada, glede na to, da tam živi?

Spoštovani!

Vaša bojazen, da bi vaš nečak kaj dedoval je povsem odveč, saj ni zakoniti dedič, dokler je vaša sestra živa. Edini dediči v vašem primeru so vaš oče, vi in sestra – v kolikor vaša mama ni napisala oporoke ter vašega nečaka v njej določila kot dediča.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni,
Zanima me ali me lahko veže ven iz stanovanja od mame mož? Z mamo sva se vselile v o stanovanje leta 1989, ona je dobila stanovanje od podjetja in kasneje ga je tudi kupila. Leta 1994 se je poročila z tujcem, ki še zdaj nima dežavljanstva. Imata 16 letno hči. Mama je v zelo slabem zdravstvenem stanju in zdravniki so ji napovedali še zelo malo življenja. Me zanima če sem kot nezakonski otrok, dedič?
Leta 2011 sem se poročila in z možem živiva tam kjer imam jaz stalno bivanje.

Spoštovani!

Vi ste vsekakor dedič kljub temu, da ste nezakonski otrok. V kolikor je mama kupila stanovanje v trajanju zakonske zveze in v primeru mamine smrti ne bi obstajala oporoka, potem ste dediči stanovanja vi, mamin mož in njuna hči. Glede vaših ostalih dilem pa vam odgovor ne moremo podati, saj je opis dogodkov preskop (verjetno mamin sedanji mož ni vpisan kot solastnik v zemljiški knjigi že zdaj in v tem primeru nima nobene pravice, da vas vrže iz stanovanja – ravno tako, kot tudi vi nimate podobnih upravičenj, sja boste vsi trije, torej mamin sedanji mož, vi in vaša polsestra, postali solastniki nepremičnine šele na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po vaši materi – v kolikor vaša mati ne bo že za časa svojega življenja zadev uredila drugače).

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani
pred desetimi leti sta mi brat in njegova žena podarila njivo poleg hiše v zameno za to, da mu bm s svojo družino pomagala pri delu na kmetiji. Ker nikoli nismo bili sposobni finančno urediti in vpisati v zemljiško knjigo in smo upali, da to drži, pri tem nismo vztrajali.

Lastnik je bil brat, ki pa je lani tragično preminil. Vzroki so bili družinski nesporazumi.

Sedaj je vse podedovala žena in njuni otroci. V decembru 2011 sem bila skrbnica na zapuščinski obravnavi, kjer je sodnica poudarila, da je danes le prenos premoženja na dediče.

svakinja se je strinjala do maja meseca da to uredimo. Potem si je začela izmišljevati razne laži in z nami prekinila odnose. Sedaj je prišla do nas in nam povedala, da za to njivo zahteva 5 000 evrov, ker ne more vzdrževati otrok.

Zanima me, če imam pravico zahtevati svoje darilo.

lep pozdrav

Metka

Spoštovani,

vsekakor ste v primeru, da lahko dokažete vsebino dogovora s pokojnikom, upravičeni do zemljiškoknjižnega dovolila, po katerem bi lahko vpisali lastninsko pravico na predmetni njivi. V kolikor to ne drži, ste pa upravičeni do plačila za pomoč pri delu na kmetiji – z obrestmi vred. Tudi v tem primeru boste morali dokazati, da ste dejansko pomagali na kmetiji ter da ste bili dogovorjeni za plačilo – sicer v obliki prenosa lastninske pravice na njivi, kar bi v denarni obliki sedaj pomenilo … EUR mesečno.

Lep pozdrav!

Pozdravljeni,
mene pa zanima, kako gre postopek prodaje nepremičnine po umrlemu oz. katere so možnosti.

Pokojna teta (očetova sestra, umrla pri 85ih) je bila brez družine, od 5ih sestra in bratov pa je živa le še ena sestra, po ostalih, ki so pokojni, nas je 8 nečakov in nečakinj – skupno torej 9 dedičev.
V zapuščinsko maso poleg ostalega premoženja spada tudi lastniško stanovanje, v katerem je živela, bila je lastnica in stanovanje je vpisano v ZK.
Nihče v lastništvu stanovanja nima interesa, torej je edina varianta, da ga prodamo in razdelimo deleže od prejete kupnine.
Kakšen pa je postopek le-tega? Ali mora nekdo od nas prevzeti odgovornost za prodajo, plačilo vseh dajatev (katere so in v kakšnih zneskih/%) in razdelitev denarja ostalim dedičem? Kolikšna je finančna in davčna ‘obremenitev’ tiste osebe? Kaj vse še potegne s sabo tak postopek? Ali je kaka druga pot?

Enostavno nimam znanja s tega področja in lepo prosim za nasvet. HVALA!

Spoštovani!

Najlažja rešitev vašega problema je, da se po zaključenem zapuščinskem postopku po pokojni teti z vsemi dediči pogovorite in določite enega izmed vas, ki bo prodajal stanovanje ter se dogovorite tudi za ceno stanovanja. Ko se stanovanje proda, se dogovorite, da vsi s kupcem obiščete notarja in podpišete pogodbo o razdružitvi solastnine in obenem prodajno pogodbo ter s tem omogočite kupcu vpis lastništva v ZK. Kupnina za stanovanje se najlažje razdeli med dediče ob podpisu pogodbe pri notarju v kolikor se s kupcem dogovorite, da bo kupnino predal ob podpisu. Plačati boste morali davek na promet z nepremičninami, ki znaša 2% vrednosti nepremičnine.

Lep pozdrav!

Pozdravljeni,
z družino stanujem pri teti (skupaj z njenim možem) že 8 let in sedaj smo se odločili da naredimo prepis premoženja name. Predmet prepisa je 2/3 stanovanjske hiše (1/3 sva že lastnika z ženo), gospodarsko poslopje in nekaj zemlje. Lastnik vsega je tetin mož, ki pa z mano ni v sorodu. Kaj svetujete da bi bil davek čim manjši? Darilna pogodba, prodajna pogodba…? Mogoče darilna pogodba najprej na teto in nato name?
Hvala!

Spoštovani!

Največ boste privarčevali z Darilno pogodbo, najprej med zakoncema (vašo teto in možem), nato pa iz nje na vas! Za teto (zakonsko partnerico, ki spada v prvi dedni red) boste oproščeni davka! Pojasnilo: Davka je oproščeno za darilo ali dediščina, ki jo prejme:
– dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda,
– z zavezanci – dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Vsi ostali obdarjenci ali dediči (fizične osebe) plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu ZDDD. Za nečake, nečakinje je stopnja davka od 5%-15%.

Lep pozdrav!