dedovanje

Imam eno vprašanje in sicer:
Mama in njen brat sta letos podedovala nepremičnino od svojih pokojnih staršev. Hišo sta kasneje prodala.
Mama si sedaj kupuje stanovanje, svoj celotni delež pa je nakazala moji sestri (ali ji je denar izročila na roko ali na račun- tega mi nočejo povedati), z obrazložitvijo meni, da je sestra lahko najela hipotekarni kredit v višini 20.000 €, saj toliko manjka, da lahko stanovanje za katerega je sestra že položila aro, lahko kupijo.
Seveda sem bila trdno prepričana, da bo sestra ob podpisu kupoprodajne pogodbe,ki bo sklenjena v naslednjih 14 dneh, vpisala svoj delež lastništva do višine kredita, ki ga je najela, na ostali delež pa se bo vpisala mama. Vendar sem zadnjič po pogovoru s sestro ugotovila, da temu ne bo tako; sestra se bo vpisala kot edina lastnica stanovanja!
Totalno sem v šoku, mama se izmika konkretnemu odgovoru zakaj je to naredila, sestra pa pravi, da je bila to mamina želja, da ona dobi stanovanje, mama je zanikala….
Za konec mi je sestra zasikala, da naj jih pustim že pri miru….in da bo stanovanje njeno.
Ali mi je sploh kaj za narediti, rada bi samo, da mama vpiše svoj delež lastništva na stanovanje, ker vem, da je bila s strani sestre zavedena, saj jo je prepričala, da ji izroči denar, da je lahko najela hipotekarni kredit.
Hvaležna bom za vsakršnokoli mnenje oz.nasvet,
Alesa

Spoštovani,

predlagamo, da pridobite in ustrezno shranite dokaz o tem nakazilu, saj boste lahko v zapuščinskem postopku po mami zahtevali, da se sestri ta denar všteje v dedni delež oziroma da sestra ta denar vrne v zapuščino do zneska s katerim se bo pokril vaš nujni delež.

Karkoli drugega lahko zahteva le vaša mama in ne vi.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

prosim za pomoč, ker ne vem kako naj si razlagam zahtevo, da se všteje darilna pogodba v zap. razpravo.
Babica (mama od očeta) je l. 1990 z darilno pogodbo podarila zemljo mojemu očetu in moji mami, vsakemu do 1/2. Oče ima še 4 brata in 3 sestre.
Oče in mama sta si na tej zemlji zgradila hišo v kateri smo z babico živeli do njene smrti (mama in oče sta za njo skrbela, plačala pogreb, itd) l 2006 in še danes živimo v tej hiši.
L 1994 je babica z darilno pogodbo 3 sinovom podarila druge zemlje, 4 sin je pa želel, da se njegov “delež” napiše na njune hčerke, kar je babica tudi storila.
Po smrti babice je ostalo še nekaj zemlje, ki se upošteva v zapuščinskem postopku. Na 2 razpravi, so se dogovorili kako si bodo razdelili preostalo zemljo, vendar je brat, ki je prepustil “svoj” delež hčeram izjavil, da se ne strinja s tem in da želi, da se v dedno maso štejejo tudi vse darilne pogodbe. Vendar je sodnica povedala, da v maso ne sodita darilni pogodbi od njunih hčera, del zemlje, ki pa je podedovala snaha (moja mama) pa je sprejela v maso. Sedaj je brat najel cenilca, ki je vse skupaj ocenil in bodo zahtevali izplačilo za zemljo, ki smo jo prejeli od babice. Pri vsem tem se mi porajajo vprašanja:
– ali se res lahko neupošteva darilna pogodba vnukinjam, snahi pa?
– ali se lahko kar tako zahteva vnos že danega s strani babice premoženja, čeprav tukaj ne teče beseda o nujnemu deležu?

Hvala za pomoč!

Spoštovani,

Institut vračunanja daril v dedni delež (collatio bonorum) omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila že za življenja, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost daril. Vračunanje je torej povezano z delitvijo dediščine med sodediči ter predstavlja modaliteto pri delitvi zapuščine (primerjaj Finžgar, Pravnik, 1974). Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija), tako da se pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila, kot to ureja 52. člen Zakona o dedovanju (ZD), zato se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev

V vašem primeru gre za kompleksno situacijo, zato vam predlagamo, da se obrnete na odvetnika po lastni izbiri, ki vam bo ob vpogledu v vse listine lahko pravilno svetoval.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni!

Na vas se obračam z vprašanjem, saj bi si rada razjasnila določene zadeve, preden stopim pred zapuščinsko obravnavo. Pred dnevi smo vložli zahtevo za obravnavo zapuščine po smrti očeta. Oče in mama sta v svojem skupnem zakonu kupila stanovanje. Na kupoprodajni pogodbi je kot lastnik napisan samo oče. Zanima me sledeče. Moja razlaga glede dedovanja je, da ne glede na to, da je ob nakupu stanovanja napisan samo oče kot lastnik, pripada mami po očetovi smrti polovica stanovanja, očetova polovica pa se deli, na mamo, brata in mene. Pa še nekaj, ker gre za prvi dedni red, se tukaj ne plača davek na dedovanje, temveč samo taksa. Rada bi samo vedela, kateri stroški se bodo upoštevali, za zmanjševanje plačila takse, na kakšen način oz. kako se izračuna znesek plačila takse in pa kaj vse je potrebno imeti, da lahko mama dokazuje, da sta z očetom stanovanje kupila skupaj v času njunega zakona.

Lep pozdrav!

Spoštovani,

vaša mama mora zahtevati izločitev polovice premoženja, saj gre za skupno premoženje. Vso premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske skupnosti je skupno.
Taksna obveznost je odvisna od same vrednosti čiste zapuščine in se izračuna na podlagi Zakona o sodnih taksah.
Vrednost čiste zapuščine se ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

S spoštovanjem!