Pozdravljeni. Danes po skoraj dveh letih in pol, sem dobila vabilo, da grem letos na omenjeno operacijo ( deformacija nožnega palca, izbočena kost ) in sporočiti moram, ali sem za. Vendar pa me je samega posega zelo strah, saj vem, da verjetno 4 mesece z mojim gibanjem in delom ne bo nič. Zanima me kakšne izkušnje imate s tem ali je stanje po operaciji boljše in ali imate še vedno probleme ? So bolečine znosne… Imam pa 37 let in sem zdrava.

ti si že daleč prišla, mene je tako strah, da še niti po napotnico nisem stopila. Tudi sama bom hvaležna za informacije. Lp

Zakaj si pa nosila premajhne čevlje, špičake?

jaz imam to že od osnovnošolskih dni, pa moja mami tudi (sam ne tako zelo) in babica je imela tudi. Ampak pri meni je sedaj že tako daleč, sploh desna noga, da me velikokrat moti pri hoji in je zelo boleče. Treba bo it, sam si ne predstavljam bit na palicah tako dolgo…..

Po OP, ki je kar precej boleča moraš res ampak RES mirovati po navodilu. To pomeni, da si niti mačka ne sme stopit na prst.

Bolje? Ja je, bolje je. Da bi pa dol padel od navdušeja pa tudi ne. Po štiroh mesecih striktnega upoštevanja navodil, prst zateka in ob naporu boli – manj kot prej seveda. Obutev je pa narejena po meri.

Govorim za kolegico, ki je to dala skozi spomladi lani.

Nikoli v življenju nisem nosila špičakov niti premajhnih čevljev!

Boš še pametna?

Svojih izkušenj nimam, a so tri moje prijateljice bile na tej OP. Različnih starosti 40, 52, 64 let. Najboljše je bilo najstarejši, ker se je striktno držala navodil, s posebnim čevljem, ki je sestavni del terapije je popolnoma normalno opravljala svoje stoječe delo 15 dni po OP.

Ta mlajša je imela operirani obe nogi naenkrat, pa je bila po enem mescu in pol v službi.

Ena, pa je res travmirala več kot štiri mesece, a le zato ker jo je bilo cel čas strah, da je sigurno kaj narobe. Izkazalo se je, da je vse OK, le njen strah jo je omejeval.

Vse pa so zadovoljne, da so se odločile. Zimski čas je pa ekstra primeren za tovrstno operacijo. Vse so bile operirane pozimi. Ena ortopedska klinika v Lj, ena v Valdoltri, ena v Avstriji (tam živi).

Imela sem operacijo, nekje okoli 35 leta ali še prej. zdaj jih bom 50 in mi ni žal. Res, samo na eni nogi. Težave so se začele že v 2. razredu osnovne, boličine so bile čedalje pogostejše, na izgled pa nisem niti gledala. Zdaj bolečin ni, kost pa je še vedno nekoliko izbočena, manj kot prej.

Po posegu sem imela 6 tednov gips, potem še vložke za čevlje, ki jih nisem dolgo nosila. Naj bi si med palec in drugi prst dajala posebej oblikovano peno, pa me je zelo motila in je nisem. Sicer pa nisem imela nobenih posebnih težav.

Hvala ciracara. Hotela sem slišat vzpodbudne besede, saj se moram ravno do jutri odločiti za operacijo, ki pa bi jo najraje prestavila do oktobra, kot slišim je to zelo zahteven in dolgotrajen poseg do ozdravitev,saj nebi bila rada 4 mesece odsotna od dela, pa tudi zato, ker bi moje športne aktivnosti popolnoma mirovale, ker nisem tip, ki bi počival. Lp