Delavci nas preganjajo z gradbišča
Govorim o večjem gradbišču ob prometni cesti v Ljubljani. Do katerga je čez dan, ko se tam dela, dostop omogočen skozi vrata gradbišča, saj tovornjaki stalno prihajajo in odhajajo. Marsikomu od nas, je zanimivo, da se nekaj novega gradi in to v tako velikem obsegu. Z veseljem si pridemo ogledati napredek na gradbišče, a tu se zaplete. Od delavcev naletimo na skrajno neprimeren odnos, saj na nas kričijo in nas preganjajo. Naj omenim, da je večina delavcev iz področja naše bivše države. Večinoma Bosanci. Celo Turke najdeš med njimi. Skratka nikogar ne motimo, ne hodimo pred tovornjake. Kaj ni to razumljivo? Saj tudi na cesti ne oviramo prometa, zakaj ga bi na gradbišču? Nikogar ne motimo, nikogar ne oviramo, skratka ne motimo delovnega procesa. Samo pogledati smo si prišli. A vseeno od delavcev naletimo na skrajno ponižujoč odnos, saj nas dobesedno preganjajo. Delavci prekinejo svoje delo in se nesramno vedejo do nas. Sem gospod poznejših srednjih let in si takega odnosa ne zaslužim.
Zadnjič je bilo nekakšno zborovanje kmečkih žena tu v Ljubljani, saj so prišle iz vse Slovenije. Večinoma starejše gospe. Večinoma so to bile površinske in trivialne ženske, ki so čenčale med seboj in se niso niti uzrle proti gradbišču. Vseeno pa se jih je našlo 20, ki so pokazale izredno zanimanje. Odšle so na gradbišče, tudi jaz sem izkoristil priliko in odšel z njimi na ogled. Dalj kot sem šel prej. Pričakoval sem neko kulturo od delavcev, ker je bilo toliko starejših ljudi. Uglajenih, kulturnih, nikogar niso motili. A vseeno so nas grobo pregnali.
Ampak so res čudni ti delavci, da vas kar z gradbišča podijo. Pa tako luštno se je postavit direkt pod kakšen granik s tovorom, se malo povzpet do bližnjega odra in se razgledat naokoli, presenetit kakšnega kamionarja, ko hoče skipat tovor. In to še v zaspani Ljubljani, kjer se ne dogaja kaj dosti. Bi prav popestrilo dan, če bi komu na nezaščiteno glavo z višine padel kakšen par kilski tovor ali kladivo kakšni firbčni babici prebilo čeveljce in nogo. Sama sem si zadnjič želela malo ogledat neko operacijo v KC, pa me tudi niso spustili notri. Tudi v banki niso razumeli želje, da si pobližje pogledam, kako pride denar v bankomat. Vidim, da smo še taki, ki nam to skrivanje ni normalno. Kje pa delaš, da te pridem lahko pogledat, kako pri vas laufajo zadeve?
Res neprimerno, 04.04.2025 ob 09:53
Ampak so res čudni ti delavci, da vas kar z gradbišča podijo. Pa tako luštno se je postavit direkt pod kakšen granik s tovorom, se malo povzpet do bližnjega odra in se razgledat naokoli, presenetit kakšnega kamionarja, ko hoče skipat tovor. In to še v zaspani Ljubljani, kjer se ne dogaja kaj dosti. Bi prav popestrilo dan, če bi komu na nezaščiteno glavo z višine padel kakšen par kilski tovor ali kladivo kakšni firbčni babici prebilo čeveljce in nogo. Sama sem si zadnjič želela malo ogledat neko operacijo v KC, pa me tudi niso spustili notri. Tudi v banki niso razumeli želje, da si pobližje pogledam, kako pride denar v bankomat. Vidim, da smo še taki, ki nam to skrivanje ni normalno. Kje pa delaš, da te pridem lahko pogledat, kako pri vas laufajo zadeve?
In ko se mu bo kaj zgodilo, bo še bolj užaljen, ker ne bo dobil odškodnine….
In hudiča, gradbišče bodo zaprli in celo prenehali delat, dokler ne bodo plačali še kazni.
Sicer mislim, da je tole provokacije, ker ne morem verjeti, da bi bil kdo tako neumen, da bi se zaradi tega razburjal.
Bogdan276, 04.04.2025 ob 09:30
Govorim o večjem gradbišču ob prometni cesti v Ljubljani. Do katerga je čez dan, ko se tam dela, dostop omogočen skozi vrata gradbišča, saj tovornjaki stalno prihajajo in odhajajo. Marsikomu od nas, je zanimivo, da se nekaj novega gradi in to v tako velikem obsegu. Z veseljem si pridemo ogledati napredek na gradbišče, a tu se zaplete. Od delavcev naletimo na skrajno neprimeren odnos, saj na nas kričijo in nas preganjajo. Naj omenim, da je večina delavcev iz področja naše bivše države. Večinoma Bosanci. Celo Turke najdeš med njimi. Skratka nikogar ne motimo, ne hodimo pred tovornjake. Kaj ni to razumljivo? Saj tudi na cesti ne oviramo prometa, zakaj ga bi na gradbišču? Nikogar ne motimo, nikogar ne oviramo, skratka ne motimo delovnega procesa. Samo pogledati smo si prišli. A vseeno od delavcev naletimo na skrajno ponižujoč odnos, saj nas dobesedno preganjajo. Delavci prekinejo svoje delo in se nesramno vedejo do nas. Sem gospod poznejših srednjih let in si takega odnosa ne zaslužim.
Zadnjič je bilo nekakšno zborovanje kmečkih žena tu v Ljubljani, saj so prišle iz vse Slovenije. Večinoma starejše gospe. Večinoma so to bile površinske in trivialne ženske, ki so čenčale med seboj in se niso niti uzrle proti gradbišču. Vseeno pa se jih je našlo 20, ki so pokazale izredno zanimanje. Odšle so na gradbišče, tudi jaz sem izkoristil priliko in odšel z njimi na ogled. Dalj kot sem šel prej. Pričakoval sem neko kulturo od delavcev, ker je bilo toliko starejših ljudi. Uglajenih, kulturnih, nikogar niso motili. A vseeno so nas grobo pregnali.
Oh, Pri tej starosti, pa bi že pričakoval malo zdrave pameti…
Potem bo pa v častnih pisalo, na zijala na gradbišču, se je zrušilo to in ono. Odpeljali so ga vodoravno na Žale…potem bodo pa gradbinci krivi?
Tako kratko lajtungo, potem pa se še na net spraviš to pisat?
Malo se zamisli!
Mislim da me niste najbolje razumeli. Vseekakor se strinjam, da mi napišejo mastno kazen, če bi oviral delovni proces na gradbišču. Vsakega ki to počne naj oglobijo, da si bo zapomnil. Prav tako mi naj napišejo kazen, če bom hodil po sredini ceste in oviral promet. Toda nisem videl nikogar, ki bi oviral delavce na gradbišču. Pa sem videl že kar nekaj ljudi, ki so si ga želeli ogledati. Saj je to gradbišče blizu moje avtobusne postaje, zato vsakodnevno spremljam napredek. Vsi ki smo si ogledali gradbišče, smo bili spoštljivi, držali smo se na distanci in nismo ovirali delavcev. Tudi nismo ovirali tovornjakov pri odvozu zemlje ali ko so pripeljali material. Zato je tako nesramen odnos do nas bil enostavno nesprejemljiv. Zakaj si kot občani, ki nam ni vseeno za naše mesto, ne bi smeli ogledati gradbišča?
Bogdan276, 04.04.2025 ob 13:38
Mislim da me niste najbolje razumeli. Vseekakor se strinjam, da mi napišejo mastno kazen, če bi oviral delovni proces na gradbišču. Vsakega ki to počne naj oglobijo, da si bo zapomnil. Prav tako mi naj napišejo kazen, če bom hodil po sredini ceste in oviral promet. Toda nisem videl nikogar, ki bi oviral delavce na gradbišču. Pa sem videl že kar nekaj ljudi, ki so si ga želeli ogledati. Saj je to gradbišče blizu moje avtobusne postaje, zato vsakodnevno spremljam napredek. Vsi ki smo si ogledali gradbišče, smo bili spoštljivi, držali smo se na distanci in nismo ovirali delavcev. Tudi nismo ovirali tovornjakov pri odvozu zemlje ali ko so pripeljali material. Zato je tako nesramen odnos do nas bil enostavno nesprejemljiv. Zakaj si kot občani, ki nam ni vseeno za naše mesto, ne bi smeli ogledati gradbišča?
Za ograjo te verjetno nihče ni preganjal. Tudi jaz si ogledam gradbišče, vendar na drugi strani Vilharjeve. Še nihče me ni spodil.
Na pesku na gradbišču pa ni čudno da so te, ker padle stvari, morda iz žerjava, ne gleda kje je meja. Že tako, se kdaj zgodi…pa kaj ti je treba ferbec pasti tako blizu. Nikomur ni v interesu, da se kdo poškoduje. Vsaka poškodba na gradbišču pa pomeni ( zaradi preidkave) dan, dva ali več zamude.
Kje imate pamet? Po ugrizu psa…sej sem ga hotel sam malo pobožati…Kaj pa je kaj takega…prav iščete, pol pa jokate
Ljudje tudi nismo tako neumni, da bi hodili tam, kjer ti lahko pade kaj na glavo. Nismo se približali ne delujočim tovornjakom, niti nismo šli blizu tam, kjer so delavci, kaj počeli z svojo mehanizacijo.
Ko je bilo tisto zborovanje kmečkih žena iz vse Slovenije v Ljubljani in se je tista skupinica kmetic šla ogledati gradbišče, so bile vse gospe stare od 65 do 75 let. Nikogar niso motile, nič ne bi mogle ukrasti z gradbišča, niso razgrajale, vedle so se lepo in primerno. Res sem začutil spoštovanje, do njih, ko sem videl njihovo radovednost. Presenetila jih je velikost in globina gradbišča, štele so koliko nadstropij bo imela garaža in jaz sem jim razložil kako se je bo gradilo. Zanimalo jih je tudi kaj se gradi in tudi to sem jim razložil. Vse jih je zanimalo in videlo se je, da so to osebe, ki so pozorne na svojo okolico in svet. Vse jih zanima, vse pritegne njihovo pozornost in rade se naučijo česa novega. Navdušile so me in razveselil sem se, da še obstajajo takšni ljudje. Pa so bile to kmetice, vseeno pa jih je zelo zanimalo, kaj se dogaja v Ljubljani, kaj se gradi in tudi zgodovina Ljubljane jim je bila zelo pomembna in zanimiva. Mislite da so vse kmetice bile takšne? Niso bile. Večina jih je odšla mimo gradbišča, ne da ga bi opazile. Gledale so druga drugo in čenčale. Čenčale velike neumnosti. Sem jih slišal, ko so hodile mimo in sem si mislil svoje, ko sem slišal kakšne nepomembnosti in neumnosti se pogovarjajo. Všeč mi je bilo, ko sem ugotovil, da vse niso takšne. Manjšo skupinico je gradbišče pritegnilo. Gledale so skozi ograjo in špranje v gradbišče. Dokler niso prišle do vrat gradbišča in se opogumile in odšle na gradbišče, da ga raziščejo. Zato sem šel za njimi tja tudi sam. Saj nikoli prej nisem šel čez polovico gradbišča. Vedno sem se obrnil, še predno sem prišel do polovice gradbišča, saj so me delavci grdo gledali. Tokrat sem si ogledal še tisto, kar si prej nisem mogel. Zatem je sledil šok, pritekli so delavci in začeli kričati na nas v bosanščini, ki je nikoli nisem razumel najbolje. Krilili so z rokami in nas nagnali. Gospe so bile presenečene. Pozneje smo se pogovarjali pred vrati gradbišča, ki so jih zaprli. Zaprli kot da smo nevarni. Kot da bomo storili kaj slabega. Ne zdi se mi to prav. To so bile prav fajn kmečke gospe, simpatične, kulturne in radovedne. Navdušene nad novimi stvarmi, ki jih še niso slišale. Več takšnih ljudi potrebujemo. Le komu naj bi škodile? Ta odnos delavcev je bil resnično neprimeren in nepotreben. Lahko bi kakšen od njih stopil do nas, nam razložil kaj kar bi nas zanimalo, nas opozoril čemu se naj ne približujemo. Toda to smo vedeli že sami. Bolj kot zaradi mene, mi je žal za kmečke gospe, ki so doživele takšno obravnavo. Radovednost in željo po znanju novega, je potrebno vspodbujati že pri otrocih, ne pa jo zatirati.
Ker debil, pa to je neverjetno.
Na vhodu v gradišče imaš veeeeeeliko tablo in na njen napisano vse, kar moraš vedet preden vstopite v gradišče.
Sama delam na gradbiščih kot skupinovodja in ni šans da spustim v gradbišče nezaposlene osebe, neopremljene in nepooblaščene. Kaj ti ni jasno? Še moj mož me mora počakati pri vhodu, ko pride pome. Nihče razej zgoraj omenjenih, nima kaj početi na gradbišču. Zato sta OGRAJA in TABLA na vhodu. Debil zahojeni.
omg, 04.04.2025 ob 14:37
Ker debil, pa to je neverjetno.
Na vhodu v gradišče imaš veeeeeeliko tablo in na njen napisano vse, kar moraš vedet preden vstopite v gradišče.
Sama delam na gradbiščih kot skupinovodja in ni šans da spustim v gradbišče nezaposlene osebe, neopremljene in nepooblaščene. Kaj ti ni jasno? Še moj mož me mora počakati pri vhodu, ko pride pome. Nihče razej zgoraj omenjenih, nima kaj početi na gradbišču. Zato sta OGRAJA in TABLA na vhodu. Debil zahojeni.
Nikakor in nikoli ne smeš kot skupinovodja na gradbišče spustiti nepooblaščeno osebo!!!
Tako kot je naredila to napako skupinovodja gradbišča v temu posnetku. Končalo se je tragično.
Naj bo to v poduk tebi in vsem skupinovodjam iz gradbišč!
, 04.04.2025 ob 18:23Nikakor in nikoli ne smeš kot skupinovodja na gradbišče spustiti nepooblaščeno osebo!!!
Tako kot je naredila to napako skupinovodja gradbišča v temu posnetku. Končalo se je tragično.
Naj bo to v poduk tebi in vsem skupinovodjam iz gradbišč!
Pizda kako je poletela v globino.
Hahaha? Kaj ta tema je zajebancija? Nisem ziher, ker žal poznam enga isto ubrisanga in ni važno, kaj kdo govori, on ima vedno prav in ignorira vse in vsakogar.
Drugač pa občasno tud jaz delam na gradbišču in mi res ni jasno kako je lahko folk tok prfuknjen, da gre stat zraven bagra, ki koplje in bult v jamo. Ne vem, a to namerno iščejo “nesrečo” al kaj. Folk brez možganov je to. Na gradbiščih je nevarno, tud če ne zgleda, da je.
Pol pa jim rečeš, če se lahko umaknejo, ker je nevarno, te pa čukasto gledajo.
Bogdan276, 04.04.2025 ob 14:15
Ljudje tudi nismo tako neumni, da bi hodili tam, kjer ti lahko pade kaj na glavo. Nismo se približali ne delujočim tovornjakom, niti nismo šli blizu tam, kjer so delavci, kaj počeli z svojo mehanizacijo.
Ko je bilo tisto zborovanje kmečkih žena iz vse Slovenije v Ljubljani in se je tista skupinica kmetic šla ogledati gradbišče, so bile vse gospe stare od 65 do 75 let. Nikogar niso motile, nič ne bi mogle ukrasti z gradbišča, niso razgrajale, vedle so se lepo in primerno. Res sem začutil spoštovanje, do njih, ko sem videl njihovo radovednost. Presenetila jih je velikost in globina gradbišča, štele so koliko nadstropij bo imela garaža in jaz sem jim razložil kako se je bo gradilo. Zanimalo jih je tudi kaj se gradi in tudi to sem jim razložil. Vse jih je zanimalo in videlo se je, da so to osebe, ki so pozorne na svojo okolico in svet. Vse jih zanima, vse pritegne njihovo pozornost in rade se naučijo česa novega. Navdušile so me in razveselil sem se, da še obstajajo takšni ljudje. Pa so bile to kmetice, vseeno pa jih je zelo zanimalo, kaj se dogaja v Ljubljani, kaj se gradi in tudi zgodovina Ljubljane jim je bila zelo pomembna in zanimiva. Mislite da so vse kmetice bile takšne? Niso bile. Večina jih je odšla mimo gradbišča, ne da ga bi opazile. Gledale so druga drugo in čenčale. Čenčale velike neumnosti. Sem jih slišal, ko so hodile mimo in sem si mislil svoje, ko sem slišal kakšne nepomembnosti in neumnosti se pogovarjajo. Všeč mi je bilo, ko sem ugotovil, da vse niso takšne. Manjšo skupinico je gradbišče pritegnilo. Gledale so skozi ograjo in špranje v gradbišče. Dokler niso prišle do vrat gradbišča in se opogumile in odšle na gradbišče, da ga raziščejo. Zato sem šel za njimi tja tudi sam. Saj nikoli prej nisem šel čez polovico gradbišča. Vedno sem se obrnil, še predno sem prišel do polovice gradbišča, saj so me delavci grdo gledali. Tokrat sem si ogledal še tisto, kar si prej nisem mogel. Zatem je sledil šok, pritekli so delavci in začeli kričati na nas v bosanščini, ki je nikoli nisem razumel najbolje. Krilili so z rokami in nas nagnali. Gospe so bile presenečene. Pozneje smo se pogovarjali pred vrati gradbišča, ki so jih zaprli. Zaprli kot da smo nevarni. Kot da bomo storili kaj slabega. Ne zdi se mi to prav. To so bile prav fajn kmečke gospe, simpatične, kulturne in radovedne. Navdušene nad novimi stvarmi, ki jih še niso slišale. Več takšnih ljudi potrebujemo. Le komu naj bi škodile? Ta odnos delavcev je bil resnično neprimeren in nepotreben. Lahko bi kakšen od njih stopil do nas, nam razložil kaj kar bi nas zanimalo, nas opozoril čemu se naj ne približujemo. Toda to smo vedeli že sami. Bolj kot zaradi mene, mi je žal za kmečke gospe, ki so doživele takšno obravnavo. Radovednost in željo po znanju novega, je potrebno vspodbujati že pri otrocih, ne pa jo zatirati.
Ok, bom prišla k tebi domov in v stanovanje.
Saj vrata so zato, da se stopi skoznje.
Obljubim, samo gledala bom, ne bom te ovirala, ko boš gledal televizijo, čisto mirno bom opazovala, kako sediš na stranišču in kako si kuhaš kavo. Prisežem, ne bom ti stala na poti.
Ne smem? Zakaj ne?
Vi si sploh ne predstavljate kakšna golazen se vse zbira na gradbiščih ponoči, ko delavci odidejo.
Kot v zadnjem primeru, ko je neka ženska na območju gradnje nove ljubljanske želežniške postaje želela zakopati drugo žensko za katero je mislila, da je mrtva. Ampak je bila živa, se je prebudila in hotela pobegniti. Tu je video…
Čuden sprejem na vašem koncu, na našem koncu pri gradnji 2. tira so nas pa delavci lepo sprejeli ko smo pohajkovali tam mimo po gradbiscu, skuhali so nam kavo, sicer v đezvi ampak v redu, ker so vsi od tamo dole, ponudili čevape z roštilja sicer kar v lepinji ampak ok, normalno, da ne more bit tam vse na krožnikih. Na koncu še eno rakijo čez. Potem so nam pa še razkazali tunele, pa jame s kapniki tam okrog, pa točno vse povedali kje bodo šli tiri. Res prijazno od njih, vzeli so si čas za Nas in ni jim bilo nič težko, saj tudi sami razumejo, da dela pri nas niso nikoli končana v določenih rokih in se tudi noben ne sekira zaradi tega. Če ne bo danes, bo pa jutri ali pojutrišnjem Who cares…
