delitev pred smrtjo

Mama od moža ne živi več v svoji hiši, ampak domu. Plačevanje stroškov je urejeno. Mož ima brata in on sina (možev nečak). Pokazal je željo, da bi se v to hiše vselil in jo začel urejat. Kar pomeni finančno vlaganje. Da sta že poiskala pravni nasvet in da se da to uredit brez problema.

Moj mož načeloma nima nič proti, da hiša ostane v družini. Vendar je jasno povedal, da pač je upravičen po mamini smrti do polovice, in da naj se vse zadeve uredijo uradno, s papirji in izplačilom njegove polovice. Tudi njegov brat se strinja z izplačilo in tudi višino zneska le tega. Se pa očitno zapleta z možnostjo, kako to uradno izpeljat. Ne more imeti moj mož doma toliko denarja v štumfu, toliko denarja prinest na banke pa tudi ne gre, ker te bodo vprašali o izvoru. Denarja mož ne bo zapravil v enem dnevu, zato mora biti na banki na varnem. Skratka, napisano.

Sedaj je postal problem, kako to uredit in brat je mojemu možu povedal neko varianto, pri katero pa bi moj mož očitno veliko tvegal. Tako glede uradno zapisanega deleža in izplačila. Čeprav tudi nama v resnici ni čisto jasno. Tako sva pač z možem razumela tisto, kar mu je brat povedal. Naj bi celo skupaj šli k notarju, da on vse pove in razloži. Tudi še ni jasno, ali imata njegov brat in nečak finančno konstrukcijo zaprto.

Še vedno ima moj mož možnost, da se vse odvije po naravni poti. Vendar me zanima, kakšna je pravna možnost, da moj mož pri tem prehitevanju po desni ne potegne kratko, oz. da bo imel pravno vse pokrito. Mož nima nobenih želja, da bi tisto hišo obdržal, oziroma obdržal lastništvo na polovici. Ni mu problem narediti uslugo, da nečak lahko reši stanovanjski problem. Se pa oba strinjava, da tvegati zato, da bo nekomu ustreženo , pa pač ne gre.

Rada pa bi, da se mož pripravi, ko bo šel z bratom k notarju na pogovor.
Hvala.

Spoštovani,

dokler je lastnik hiše mati, lahko le ona veljavno deli premoženje.

V tem primeru lahko sklenete izročilno pogodbo, v kateri se lahko pravno veljavno dogovorite tako kot ste zgoraj zapisali. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov neodplačno obogati. Tako izročitelj razpolaga s svojim premoženjem za časa življenja in lahko še pred svojo smrtjo razdeli svoje premoženje. Izročitev premoženja je primerljiva s prehodom pokojnikove zapuščine na dediče v trenutku njegove smrti. Razdelitev premoženja pa je primerljiva z delitvijo dediščine.

S spoštovanjem!