delo za nedoločen čas ali biti doma??
Jaz premišljujem o tem in seveda imam nekaj dvomov. Finančno bi sicer zneslo – zdaj, a človek nikoli ne ve, kako bo čez nekaj let. Najin zakon je trden in upam, da bo tak ostal, a tveganje ostaja. Težko je potem dobiti spet službo, če jo potrebuješ. Pa osamljenost bi bila lahko problem, kje najti kako prijateljico za klepet, ko pa so vse v službi.
Po drugi strani pa premišljujem: nenehno hitenje, večno premišljevanje, kako se organizirati, da bom opravila vse obveznosti, služba, v kateri doživljam mnogo stresov in to nosim domov (le plača je dobra) – ali je to kakšno življenje? Otroke vidiš le za kaki 2 uri na dan, medtem, ko na hitro kaj pospraviš in pripraviš za naslednji dan, ne moreš se posvetiti njihovim problemom… Trenutno sem na porodniški, potem pa bom videla.
Tana, poskusi za začetek polovično. Delaš po 4 ure, dobiš pol plače, ostane pa ti še kar veliko časa za dete in družino. Meni odgovarja, čeprav mi še vedno veliko časa požre vožnja. tale polovični delavnik je nekaj vmes. Zmeni se z delodajalcem kakšen mesec pred iztekom porodniške. Imaš vso pravico do tega. Lahko delaš tui poa 5,6,7 ur, kakor ti paše. Če ti tudi to ne bo ustrezalo, lahko še vedno ostaneš doma, ampak meni se zdi dobra varianta, da poklicno ne zakrniš povsem, pa še vedno ostaneš “steber” družine 🙂
Jz sicer nisem še v službi, ker sem pred pol leta diplomirala (malo več) in ker je bila hčerka takrat stara nekaj mesecv seveda nisem iskala službe. vpislaa pa sem jo v jalsi, in v pon. naj bi začela z uvajanjem, jaz pa z nadalnjim študijem in aktivnim iskanjem službe. vendar sem se odločila, da jo izpišem še za eno leto in bo šla nato v vrtec drugo leto ko bo stara dv leti in par mesecev. Iamm tudi 3.5 letnega sina, ki že obiskuje vrtec. Dolgo sem se žrla kj naj naredim, saj vem, da je bilo pri sinu , ki je šel v jasli s 14 meseci kar nekaj časa hudo. Ampak popoldan sem se takrat vedno posvetila popolnoma njemu. Sedaj, če bi šla oba v vrtec, bi se težko kateremu resnično posvetila ločeno, če bi šla v sluužbo, pa bi se nam vse skupaj še bolj zakompliciralo (jutranje hitenje, zbujanje otrok, namesto, da bi se naspali, utrujenost po službi,…).
Otroci tako hitro rastejo in pri 15 mesecih so še tako majhni. Zato sem se odločila, da bom s tamalo še eno leto doma ( starejši itak zdaj zelo rad hodi v vrtec in ga tudi potrebuje-vrstnike, kup aktivnosti ), vmes bom dokončala študij, šele po enm letu bom začela iskat službo. res je sicer, da če bi bila tamala v jaslih, bi imela čas zase, za šolo, hitro bi končala študij in počasi našla službo. Tako p zdaj ne bo ne pospravljeno kot bi rada, ne bom imela časa zase, šola po končana vsaj enkrat kasneje, službe pa še lep čas ne bo. Sama nisem tip gospodinje, ki bi hotela biti doma, ampak dvomim, da mi bo žal, da bom eno leto preživela še res tamalo. Dopoldan se bom posvetila pač njej, popoldan pa bolj sinu. Res pa je da si finančno to začasno lahko privoščimo ( če bi delala bi mi itak 40 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali verjetno več plače pobral vrtec za dva otroka).
Jaz sicer nisem še v službi, ker sem pred pol leta diplomirala (malo več) in ker je bila hčerka takrat stara nekaj mesecev seveda nisem iskala službe. Vpisala pa sem jo v jasli, in v pon. naj bi začela z uvajanjem, jaz pa z nadalnjim študijem in aktivnim iskanjem službe. Vendar sem se odločila, da jo izpišem še za eno leto in bo šla nato v vrtec drugo leto ko bo stara dve leti in par mesecev. Imam tudi 3.5 letnega sina, ki že obiskuje vrtec. Dolgo sem se žrla kaj naj naredim, saj vem, da je bilo pri sinu , ki je šel v jasli s 14 meseci kar nekaj časa hudo. Ampak popoldan sem se takrat vedno posvetila popolnoma njemu. Sedaj, če bi šla oba v vrtec, bi se težko kateremu resnično posvetila ločeno, če bi šla v službo, pa bi se nam vse skupaj še bolj zakompliciralo (jutranje hitenje, zbujanje otrok, namesto, da bi se naspali, utrujenost po službi,skupaj bi bili res le par uric na dan,, tako je tudi sin popoldan dokler ne gre spat ,z nami nekako 6 ur, .).
Otroci tako hitro rastejo in pri 15 mesecih so še tako majhni. Zato sem se odločila, da bom s tamalo še eno leto doma ( starejši itak zdaj zelo rad hodi v vrtec in ga tudi potrebuje-vrstnike, kup aktivnosti ), vmes bom dokončala študij, šele po enem letu bom začela iskat službo.
Res je sicer, da če bi bila tamala v jaslih, bi imela čas zase, za šolo, hitro bi končala študij in počasi našla službo. Tako pa zdaj ne bo ne pospravljeno kot bi rada, ne bom imela časa zase, šola bo končana vsaj enkrat kasneje, službe pa še lep čas ne bo. Sama nisem tip gospodinje, ki bi hotela biti doma, ampak dvomim, da mi bo žal, da bom eno leto preživela še res s tamalo. Dopoldan se bom posvetila pač njej, popoldan pa bolj sinu. Res pa je da si finančno to začasno lahko privoščimo (ampak če bi delala bi mi itak 40 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali verjetno več plače pobral vrtec za dva otroka).Res pa je, če bi pač že delala, tega pač ne bi mogla narediti, zato z veseljem izkoristim, kar lahko.
Če pa bi pred rojstvom otrok imela službo za nedoločen čas, v kateri bi bila tudi dokaj zadovoljna, potem se za to ne bi odločila , bi se pa odločila, če bi mi dopuščala finančna plat, za delo s skrajšanim delovnim časom do 3 . leta.
bila blazno aktivna in predana službi – do prvega otroka. potem sem ostala doma, prestajala kar hude krize nekaj časa, priznam, potem pa sem se navadila, umirila, in življenje je postalo lepo. tako zelo, da sem po 6 letih še vedno doma, le da sta se prvemu pridružila še dva otroka. in ne predstavljam si več, da bi hodila v službo, ne imela treh otrok, ali pa -tudi če bi bil le eden – imela zanj le par ur dnevno čas. tamal je doma, druga dva v šoli oz. vrtcu, tako da dopoldne s tamalim vse postorim – trgovina, opravki, tudi nekaj dela doma sem si omislila, popoldne pa je čas za igranje z velikima otrokoma. ne bi zamenjala (več) za nič na svetu, je pa res, da mož res dobro zasluži in bi bila moja plača itak bolj tako, za dodatek.