Delove knjige: Igra s hudičevim repom
Kaj ko bi imeli en mini bralni krožek in malo pokomentirali Delove knjige, ki so trenutno vsem zelo lahko dostopne, veliko pa smo jih prebrali že prej. Bi mogoče nastale kakšne zanimive debate in mnenja, pa še koga bi vzpodbudili k branju.
Je kdo že prebral Zupanovo igro s hudičevim repom?
Čudno, vsaj po mojem mnenju, da se je znašla kot prva slovenska knjiga med “Vrhunci stoletja”. Kot da bi tja vtaknili npr. Kalipso Vesne Milek:) Jamranje…., seks….., kreganje…., nezanimivo razglabljanje….., seks…., predgovor čez celo knjigo…., seks, …. Slab posnetek Millerja. No, hočem reči, da me je presenetila, kar je po eni strani tudi dobro, ni pa mi bila zelo všeč.
Pa vam?
Eh, ravno zato sem ju primerjala, ker nikakor ne najdem srži….
A temu pravimo klasika? Kaj Zupana po tvoje tako odlikuje?
Njegova razglabljanja se mi zdijo kot izlivanje ega enega težaka (kot pri Milekovi), njegovi opisi seksa in erotike mi tudi niso všeč, mogoče pa se samo preveč primitivno izraža za moj okus, kaj pa vem…
Nekako ne “kupim” prizorov, kjer n aprimer mu osemnajstletno dekle brez hlačk, narejeno sramežljivo na ukaz kaže mednožje, ko se slučajno znajdeta sama:))
Trudim se torej nekaj potegniti iz knjige, pa ne gre.