Ali se je že kdo med vami zamislil nad žalostnim dejstvom, da je Delo za akcijo razdeljevanja brezplačnih knjig izbral roman tujega avtorja, kot da nimamo domačih pisateljev, katerih dela bi si zaslužila tolikšno pozornost?
Potem naj pa še kdo stoka, da je naša identiteta na preizkušnji. Saj nihče ne pomisli, da skrb za ‘domače’ ne pride sama od sebe, ampak da potrebuje konkretne vzpodbude. Nič čudnega, da je promocija Slovenije na tujem precej kilava, če pa še na domačih tleh ne deluje.

Hja, ce se ne motim, so tujci zasnovali vso akcijo – nasi pa kimajo…

Hja, če se pa jaz ne motim, se je ta akcija večinoma povsod začela z Ecotom. Meni se zdi pa uredu, da so s tem začeli, sej vendar gre za svetovne klasike. In domači avtorji niso povsem prezrti, tu je Jančar in Zupan, pa Brina Švigelj Merat in še kdo bi se našel.

Zdi se mi, da je Ime roze posrecena izbira – konec koncev govori o knjigah kot zakladu… 🙂

Ja, tudi to je res!

🙂

Mene pa je danes zelo razveselilo, da sem prišel v trgovino ob 9 uri zjutraj in me je še vedno čakal cel kup Hemingwaya. Seveda, če je treba za knjigo plačati jurja, je ne bo skoraj nihče (OK, res ljubitelji knjig) vzel, medtem ko so “zastonjkarji” prejšnji teden nagrebli tudi po več izvodov naenkrat.

Če že govorimo o naši identiteti na preizkušnji, je to tudi čudovit primer, kakšen odnos ima slovenski narod v splošnem do knjige. In kako ne bi bila kultura branja na vrvici, če narod zastonj knjige nagrabi, pa čeprav je niti odprl ne bo, jurja za vrhunsko delo vrhunskega avtorja pa ne primakne :)) Koliko cenimo knjige, je s tem jasno.

Saj ne rečem, meni paše – zdaj vem, da bom vsak teden prišel do knjige in ker sem po čudežnem spletu prišel do Ecota prejšnji teden, bom imel celo zbirko. In mi je kul in bom knjigo vsak teden sproti tudi prebral (pa magari ponovno).

Ja, tudi to je cista resnica! Prejsnji teden se je folk pozresno grebel, danes pa takole:
‘Delo, prosim!’
‘Boste knjigo tudi vzeli?’
‘Je zastonj?’
‘Ne, 990 sit…’
‘Pol je pa ne rabim.’

No, toliko o tem, kako radi ljudje berejo… :))

Je pa res – bo pa vec kvalitetnega branja ostalo za nas – knjizne molje!

Lepo branje

Se popolnoma strinjam s teboj! Mislim, da bi bilo res primerno zaceti akcijo s kaksnim Slovencem, ampak saj pridejo na vrsto!

Ste si danes ze dobili Hemingway-a?

seveda – ze navsezgodaj in ga ze veselo ‘studiram’. kaj pa vi?

Sem dobila knjigo, brala je pa še ne bom, ker sem sredi precej intenzivnega študija, pa tudi drugače imam eno knjigo že načeto. Drugače pa nameravam brati večino ostalih knjig sproti.

V sredo sem že ob 6.40 odšla iz trafike z dolgim nosom in brez Hemingway-a. Mi je prodajalka razložila da so jo pred trafiko že čakali knjigoljubci še predno je odprla (odpira pa ob 6.30). Ni mi hotela povedati koliko knjig je sploh imela – komentar je bil “premalo”. Včeraj pa presenečenje (četrtek, torej dan po izidu) v lokalnem Sparu – je čakalo še kar nekaj knjig …. Juhu, očitno je jurja preveč za povprečne “bralno navdahnjene” slovenčke in sem tako tudi jaz prišla do svojega izvoda ;-)). Očitno ne bo prehude panike, ker knjiga pač ni več zastonj (razen v dotični trafiki, kjer imam gospo na sumu, da je spravila knjige pod pult za tabojše stranke). Pa prijetno branje želim….

Mislim, da so jih naknadno še pripeljali. Tudi v naši trgovini ni bilo v sredo popoldne nobene več, danes zjutraj sem jih pa spet videla cel kup.

‘hakeljc’ je v tem, da vsak dan dobijo doloceno stevilo izvodov Dela in s tem lahko prodajo tudi samo toliksno st. knjig. Ostale tako pocakajo na naslednji dan.
Pri vale-novak jih imajo se dovolj, mi je pa knjigarka povedala, da jih lahko prodajajo le se danes, saj jih morajo v ponedeljek vrniti, cesar ne razume ne ona, ne jaz… 🙂

Fra, ta pojav nima nobene pametne zveze s tem, ali Slovenci beremo ali ne. Sama precej berem, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi šla kupovat roman, če ga lahko dobim v knjižnici. Neumno se mi zdi grmadenje knjig za enkratno ali dvokratno branje na knjižnih policah – s kakšnim namenom pa? Doma imamo ob vseh enciklopedijah, priročnikih, slovarjih in strokovni literaturi že tako premalo prostora.

Glede kupovanja knjig, je pa vse stvar posameznika! Nekateri imamo pač raje svoje, sveže knjige oz. takoj novost v rokah, da ni potrebno čakat na knjigo v knjižnici. Knjige sama osebno večkrat preberem, rada jih tudi podarjam.
Seveda je vse odvisno, ali imamo doma dovolj prostora ali ne.

LP!

Jaz pa sem se kar s trafikantko dogovorila, da mi vse knjige prihrani in sem v sredo najsrečnejša, ko lahko že zjutraj prelistam novo. Saj je res, da bi vse lahko dobila v knjižnici, a zakaj ne bi imela svoje lastne zbirke za tak drobiž, ki ga zapraviš tudi sicer. Sicer pa kakor komu paše.

LP

Plačljive se že veselo valjajo po trgovinag. Kar je bilo pričakovati.