Kdaj naredijo vaši otroci nalogo (če je ne v podaljšanem bivanju): ko pridejo domov in so potem prosti ali odlašajo do večera in se je lotijo že zaspani?

Sama sem razložila hčerki, naj nalogo, kadar jo ima, naredi takoj po šoli, da bo potem prosta. In da ni dobro odlašati na zadnji hip, ker lahko kaj pride vmes in naloge ne bo naredila. In je lepo sprejela ta način. Opažam pa, da smo kar edini, ki tako delamo. Ko namreč drugim to razlagam, malce kislo kimajo, da bi moralo biti tako tudi pri njih, a nekako čakajo, da bo otrok sam prišel do tega oz., da bodo počasi le morali začeti tako delati.

Sama mislim, da je najbolje otroka na začetku naučiti na način, ki se ti zdi uspešen (sama sem tako delala in nikoli v življenju nisem imela težav z organizacijo časa, ker nisem odlašala z nujnimi stvarmi, sem za vse našla čas), če mu pa po kakem letu to ne bo ustrezalo, naj sam poskusi drug način

Pri nas je bila vednno “borba” glede reda. Ko je bil še manjši , je še šlo, sedaj , pri 15. letih, pa se moram prav razjezit! Ko pride sin iz šole, vrže torbo v kot in hojla na računalnik. Potem pa sem nesramna…in verjetno še kaj drugega tudi; v njegovih mislih! Opažam pa , da je večinoma enako pri sošolcih, saj so vsi takoj na računalniku in se že kličejo med seboj! Groza!najbolj smešno pa je, ko ga vprašam, kaj so delali v šoli; njegov odgovor: NIČ!
No, ja….

Moja hči hodi v četrti razred OŠ. Letos prvič prakticirava domači urnik učenja oz. domačih nalog. Izgleda pa tako, da sem jih iz outlookovega koledarja sprintala mesec oktober in potem vanj vpiševa npr. kontrolno nalogo iz matematike in potem recimo vsak dan od danes do kontrolke nalogo, da je treba narediti 3 račune. Na koncu ji potem ni treba delat 20 ali več računov naenkrat. Vpiševa tudi recimo dan, ko bo treba povedat pesmico – in spet ustrezno št. ponovitev do takrat – recimo vsak drugi dan enkrat, če je še dovolj časa. Enako delava za domače branje ipd.
Njena naloga pa je, da ko pride iz šole sama v svoj “domači” urnik vpiše kaj ima tisti dan za nalogo. Potem je prosta do ure učenja, ki jo ima po skupnem dogovoru od 17.30 do 18.30. Do takrat lahko počne “kar želi”. Običajno posluša muziko, dela glasbeni album, poskakuje pred ogledalom, včasih ji uspe zložiti tudi perilo 🙂
Tak način učenja sva uvedli šele letos, ker se letos prvič resno spoprijema z učenjem iz knjige. Samostojno učenje izgleda tako, da si mora delati miselne vzorce, katere potem ob ustreznih dnevih lahko samo prebere. V svoj domači urnik lahko vpisuje tudi obiske svojih sošolk ali pa seznam, kaj mora nesti k likovnemu pouku. Po njeni želji. Marsikdaj si tako lahko prihranim kakšen negativen odgovor in s tem njeno slabo voljo, ko bi ona nekaj ali nekam, ob tem pa pozabi na svoje obveznosti – če me razumete.
Mogoče se bo kateri zdelo, da je prehud režim tole, ampak meni bi v njenih letih taka pomoč prišla še kako prav. Tako pa mi ni nihče pokazal kako se je treba učiti iz knjige, kako je treba svoje delovne navade pridobiti in kako biti organiziran, da ni potem tistega “kampanjskega” učenja pred KN.

Če bova uspešni, se bo pa šele izkazalo 🙂

lp,
n.

Tudi mi imamo petnajstletnika za katerega se bojim, da je pozabil kaj so dobre delovne navede in dobra komunikacija.
Zaenkrat ga še pustim in samo od strani opazujem, ker mislim da je še vedno precej odgovoren, samo ne želi da bi navzven tako delovalo.

Hoče biti samostojen in neodvisen in “ne prenese”(beri :ne prizna), da mu je všeč, če ga malo pobožam, jaz pa mu zelo rada malo ponagajam….

V glavnem ima urnik:
1. računalnik
2.TV
3.treningi(košarka)
4,5,6,7,8,9,,,,,,,,,,,, po dolgem prigovarjanju
malo učenja,
tudi vse ostale delovne navade, kot so pospravljanje, čistoča so mu ratale španska vas, mislim da še ni realno pristal na tem planetu……

Lep dan in sončni vikend ob razumevanju svojih najstnikov!
Lela