depresija
Ali naj to omembo “vas” ob povabilu v gozd razumem v shizofrenicnem smislu, ali kot popravek prvotne trditve?
😛
[/quote]
ponavljam … preveč filozofiraš 🙂
ponavljam … preveč filozofiraš 🙂
[/quote]
Bistvo je, da jaz dopuscam drugim zmotljivost. Eden izmed majhnih korakov k resitvi (omenjenega) problema. In ko si ze namigovala na samodisciplino… Samodisciplina pomeni delati tisto, za kar vemo, da je prav in pomembno, pa cetudi zna biti preklemansko tezko. Tako tezko, kakor se npr. popraviti, ali bog ne daj celo uvideti in obzalovati.
Bistvo je, da jaz dopuscam drugim zmotljivost. Eden izmed majhnih korakov k resitvi (omenjenega) problema. In ko si ze namigovala na samodisciplino… Samodisciplina pomeni delati tisto, za kar vemo, da je prav in pomembno, pa cetudi zna biti preklemansko tezko. Tako tezko, kakor se npr. popraviti, ali bog ne daj celo uvideti in obzalovati.
[/quote]
napisal si, kot da jaz drugim ne dopuščam …
vsak naj sam najde pot do lastne sreče, ki odvrača od depresije. po moje je to ravnovesje … za nekoga drugega je pa mogoče kaj drugega … po želji 🙂
napisal si, kot da jaz drugim ne dopuščam …
vsak naj sam najde pot do lastne sreče, ki odvrača od depresije. po moje je to ravnovesje … za nekoga drugega je pa mogoče kaj drugega … po želji 🙂
[/quote]
Naj mi bo oprosceno. Ni bilo misljeno v tem duhu. Misljeno je bilo, da dopuscam, da se sogovornik zmoti in na podlagi pogovora dozivi tudi drugacen vpogled, drugacen od izhodiscnega in da to more predstavljati tudi nekaj dobrega.
Nihce pa ne more sam po poti, ki odvraca od depresije. Depresija je nekako na grobo primerjano ravno obratno stanje od zaljubljenosti. Pri slednji v odnosu do drugega oz. drugih na vseh ravneh dojemanja interpretiramo tako, da v nas to izziva ugodje. Ob drugem se v nas sproza kemija, ki nam signalizira, da smo varni, sprejeti in je drugi oz. druzba v nase dobro. Pri depresiji gre za ravno obratne signale iz okolice… kemijske reakcije v nasem telesu nas opozarjajo na nevarnost, odtujenost in nesmiselnost… Iz tega clovek ne more sam. O depresiji je moc govoriti zgolj z vidika posameznika v skupnosti.
Instrumentalizacija nas je v bistvu pripeljala do tega, da se nahajamo v druzbi, kjer je depresija nekaj povsem obicajnega. Obcevanje poteka predvsem na simbolni in cutno custveni ravni. Oz. naj bi potekalo… sajtrga in lopata sta precenjeni.
[/quote]
Če pišeš za ljudstvo, napiši prosim po ljudsko. Nismo vsi uni.dipl.ing. Ker je res težko berljivo.
Če pišeš za ljudstvo, napiši prosim po ljudsko. Nismo vsi uni.dipl.ing. Ker je res težko berljivo.
[/quote]
Kako naj bi pa zgledalo bolj ljudsko pisanje? Z veseljem ustrezem, ce je v moji moci.
Naj mi bo oprosceno. Ni bilo misljeno v tem duhu. Misljeno je bilo, da dopuscam, da se sogovornik zmoti in na podlagi pogovora dozivi tudi drugacen vpogled, drugacen od izhodiscnega in da to more predstavljati tudi nekaj dobrega.
Nihce pa ne more sam po poti, ki odvraca od depresije. Depresija je nekako na grobo primerjano ravno obratno stanje od zaljubljenosti. Pri slednji v odnosu do drugega oz. drugih na vseh ravneh dojemanja interpretiramo tako, da v nas to izziva ugodje. Ob drugem se v nas sproza kemija, ki nam signalizira, da smo varni, sprejeti in je drugi oz. druzba v nase dobro. Pri depresiji gre za ravno obratne signale iz okolice… kemijske reakcije v nasem telesu nas opozarjajo na nevarnost, odtujenost in nesmiselnost… Iz tega clovek ne more sam. O depresiji je moc govoriti zgolj z vidika posameznika v skupnosti.
[/quote]
verjamem da ko enkrat zapadeš v stanje depresije, sam verjetno ne moreš ven.
jaz pa govorim o življenju na sploh … da se mora človek zavedat kam določene poti vodijo, ker od slabega počutja zaradi nečesa – do depresije … je dolga pot.
in če ti določene misli, situacije, karkoli …. povzroča stisko in nelagodje, je čas, da razčistiš sam s sabo in ukrepaš. res ne vem kako ti na tej točki lahko kdo konkretno pomaga?
če ne narediš nič … jah .. potem imaš problem. ti in vsi ostali okrog tebe …
pa pa je tvoja raba tujk tako brezvezna in nepotrebna, da joj. Nič pametnejši ne izpadeš, le bolj kmetavzarsko deluje vse skupaj.
[/quote]
Besede instrumentalizacija v slovenskem prevodu ne poznam. Pomeni pa pretvoriti nekoga ali nekaj v sredstvo (instrument) za dosego lastnega cilja. Sicer pa se tujkam, kolikor je mogoce, izogibam.
verjamem da ko enkrat zapadeš v stanje depresije, sam verjetno ne moreš ven.
jaz pa govorim o življenju na sploh … da se mora človek zavedat kam določene poti vodijo, ker od slabega počutja zaradi nečesa – do depresije … je dolga pot.
in če ti določene misli, situacije, karkoli …. povzroča stisko in nelagodje, je čas, da razčistiš sam s sabo in ukrepaš. res ne vem kako ti na tej točki lahko kdo konkretno pomaga?
če ne narediš nič … jah .. potem imaš problem. ti in vsi ostali okrog tebe …
[/quote]
Vprasanje je, ali je temu res tako, kakor pravis. Tako, kakor clovek ni v stanju prepoznati poti v zaljubljenost (naceloma nihce ne zna opisati, kdaj in kaj se mu je zgodilo), tako tudi ne more prepoznati poti v depresijo. Iz preprostega razloga – ker gre za interakcijo z drugimi in ni mogoce predvideti vseh moznih odzivov iz okolice.
Kaj vse je bilo včasih in kaj je danes, je tako kot če bi primerjali vožnje v preteklih časih s kočijo in danes z avtomobili, ki gredo po števcu 200/h.
Ko se človeka ne bo več obravnavalo kot nadomestek robotov, katere daš na servis in malo podmažeš, da bi spet v 24 urni stalni pripravljenosti, do takrat bo še slabše. Dokler se o nečem le ve ali predava, ni efekta, kot ni efekta, če se predava, kako zdravo je gibanje, pa he fotelj še vedno najboljši prijatelj. Ali kaj pomaga npr., da delodajalec organizira seminarje iz zdravja pri delu, v praksi ti ponuja vse prej kot to. Zgolj primera.
Mogoče bo v 10ih letih kaj napredka v to smer. Ali bodo postajali roboti v večji meri nadomestki za ljudi in bo tako razbremenjen. Kar pa še vedno ne pomeni, da ne bodo obstajali drugi razlogi, da stvari ne bodo obstajale.
Določene stvari so odvisne od nas samih, ko stvari lahko izboljšujemo, na nekatere nimamo vpliva. Ali slednje nekdo sprejme ali ne, je pa spet na človeku samem.
In ni enotnega recepta. Da če je za nekoga nekaj dobro, da je tudi za drugega. In obratno.
https://diagnosticni-laboratorij.si/anksioznost-depresija-izgorelost/
Vprasanje je, ali je temu res tako, kakor pravis. Tako, kakor clovek ni v stanju prepoznati poti v zaljubljenost (naceloma nihce ne zna opisati, kdaj in kaj se mu je zgodilo), tako tudi ne more prepoznati poti v depresijo. Iz preprostega razloga – ker gre za interakcijo z drugimi in ni mogoce predvideti vseh moznih odzivov iz okolice.
[/quote]
gre za počutje človeka. tisti, ki se v svoji koži dobro počuti, bo zelo težko zapadel v depresijo. da se v svoji koži dobro počutiš … pač čutiš, ane 🙂 če se ne, moraš nekaj spremenit. tu ni nobene filozofije … to je gola notranja intuicija.
pomaga pa to, da se zavedaš, da depresija obstaja in nihče pred njo ni imun. je treba kar delat na sebi … da veš kaj te osrečuje, kje so tvoje meje ipd. ko si na razpotju in iščeš odgovore, pa pomagajo tista prvinska opravila, o katerih sem pisala prej 🙂
Znanje in znanost smo zreducirali na materialno in stvarno. Obstoj duše, podzavesti……zanikali in smo dobili novodobnega hibrida, ki mu tehnologija določa smer. To povzroča konflikte s samim seboj oz. dušo, podzavestjo……..in rezultat je depresija.
[/quote]
Se kar strinjam.
Največje težave nam povzroča v bistvu duša, to večno in nesmrtno jedro človeka.
Ves čas se trudimo negirati dušo in podzavest, da o nadzavestnem niti ne govorim.
Dobra razmišljanja in v teh je tudi tvoj odgovor.
Ogrožamo sami sebe in mi nismo nenadomestljivi. Zamenjali nas bodo bolj sposobni, to bodo takšni, ki bodo znali živeti bolj enostavno in bolj skladno z naravo. Evropski prostori nudijo vse to kar se potrebuje. Ugodna klima, vode, plodne ravnine, planote, hribe in gore, gozdove….
Kdaj se bo to lahko zgodilo? V velikih političnih in gospodarskih krizah, ki bodo pripeljale do vojne in globalnih migracij, predvsem pa ob začetku pomanjkanju nafte in hrane.