sama leživa v temni sobi…….vsak na svojem koncu, vsak v svojem kraju…tako daleč toda tako blizu….Edino kar naju poleg strasti in hrepenenje zdržuje, je okenska šipa, po kateri drsijo drobne kapljice dežja…….kot bi nama hotele povedati, da ni več daleč dan, ko jih bova opazovala skupaj…objeta, potešena….

Zamišljam si, kako boš stopila k meni….Upočasniš korak… in jaz se bom počutil kot najstnik, ki gre na svoj prvi zmenek….. Čutiš kako ti razbija srce ?
Še bolj pa boš začutila njegovo bitje, ko vstanem in stopim proti tebi….. Kot bi vse izginilo v trenutku, ko boš začutila toploto mojih dlani, ki te vabijo…
Moram se te dotakniti… te okusiti..lačen sem tebe… hočem občutiti tvojo toplino… objameva se… na ustnicah začutiš vso nežnost… tvoje polne ustnice… zdi se ti, da… ta rahli dotik… nežen… morda raziskujoč… sledi le tvoji želji… dokler ne začutiš mojih rok, ki se tesno prižemajo k tebi…. Kot namočnejši primež iz katerega nočeš ven…….nikoli…….
To bo primež najinih teles, ustnic, jezičkov, ki poplesujeta drug ob drugem. …Tvoj vonj… vonj ženske… ki me dela omotičnega…

Medtem pa dežne kapljice nadaljujejo svojo pot…..

sory…tak pač sem…tokrat potreben….

To, da si potreben pač ni bolezen:))))))

čeprav za vsako bolezen raste “rožca”…..tudi za vsako metlo se štil najde…..in tako bo tudi zate se našla ena….”taprava, huda, sexaželjna, dobragospodinja, lepa, velkihjošk, zgovorna, črnablonda:))))))