V sredo mi je sodekavka razlagala, da ima njena prijateljica hcerko, ki se sola v celju. In ker stanujejo 60 km dalec so dali hcerko v dijaski dom. Ze v 1 letniku so imeli tezave z njo oziroma po njenih besedah je bil kriv d.d. Zdaj v 2 letniku pa je baje se huje. Pravi da v sobah kadijo travo, fantje hodijo spat k puncam. Najslabse pa je to, da po 22h nimajo dijaki nobenega nadzora. Vsi vzgojitelji gredo domov in ostane samo vratar oziroma varnostnik. Razgrajajo pa pozno v noc. Baje da se ta hcerka ni mogla niti cez dan ucit, ker ni bilo mira.
Ker bo hcerka jeseni sla v solo v celje in bo tudi ona v tem internatu imam sedaj pomisleke ali bi bilo bolje da ji poiscemo kaksno drugo nastanitev ali pa bi se vsak dan vozila z avtobusom (eno dobro uro v eno smer). Prosim, ce kdo iz prve roke pozna razmere v tem dijaskem domu , da mi pove svoje videnje na to. Hvala. In prosim, ce se drzite teme.

kdor hoče nadstandard, naj si plača nadstandard.

Tako je v vsakem dijaskem domu.

Ne poznam trenutnih razmer, je bilo pa dolga leta nazaj podobno. Sem tudi sama zabluzila ( te zavedejo, žal, pri 15 pač hočeš biti inn), k sreči ne preveč, ker so me starši hitro vzeli ven in sem se potem vozila. Tudi dobro uro.

Vse je odvisno od vaše hčerke. Imela sem sošolko, ki je bila v dijaškem, držala se je reda, imela je svojo družbo, vendar je dobro zdelovala šolo, ni kadila ali pila. Ta punca je imela pred sabo jasne cilje, kaj si želi v življenju, lahko rečem, da je to tudi dosegla.
Druga sošolka je padla pod vpliv slabe družbe, je kadila, pila, počela svega i svašta.

Zavedaj se, da so te stvari lahko v dijaškem domu prepovedane, vendar če hčerka to želi početi, npr. kaditi, bo to počela na taki razdalji, kjer DD nima vpliva, po celem Celju jih ne bodo iskali (čez dan).

Poznam eno, ki je v tem DD. Punca je pridna, redno trenira košarko in šolo redno dela. Kaj počnejo drugi je ne briga. No, mogoče ji neumnosti ne hodijo po glavi zaradi napornih treningov

A bližje pa ni nobene srednje šole?

Ena ura vožnje se sliši veliko, v resnici pa to ni nekaj groznega. Jaz sem bila od srednje šole oddaljena le 38 km, vendar sem se zaradi nemogočih avtobusnih povezav vozila več kot eno uro, potem pa še peš 2km po makedamu… ker ni bilo druge možnosti. Tudi javnega mestnega prevoza nisem koristila, ker nismo imeli denarja za mesečno, tisto sem potem rajši porabila za malico. Od naše hiše do avtobusne postaje je bila tako slaba cesta, da se včasih tudi s kolesom ni dalo, če bi šla po asfaltu bi hodila pa 4,5 km. Tako je bilo in niti slučajno ni nihče razmišljal, da bi me zato dal v dijaški dom. Pouk sem imela v turnusih, kar je pomenilo, da sem pozimi včasih prišla domov šele po 22. uri, čeprav se mi je pouk končal ob 19.uri. Vožnjo sem porabila za spanje, učenje, ogromno nalog sem naredila kar na avtobusu, tudi cel kup prijateljev vozačev sem spoznala. Ogromno se jih je vozilo še od dlje, nihče ni niti pomislil, da bi šel v dijaški dom.
Tako, da se vse da, če se hoče.