diva
Jesen……počasi……vstopa v nas…..v tebe…v njih..mene…..jesen…čas za sprehode……ko zaslišš listje ki odpada..počasi……ko te v tvojih mislilh spremljajo sence…sence ljudi, ki si jih izgubil-a….
September….tu je……sprehod mimo dreves…….sprehod po poteh samote…….sprehod ko gledaš listje ki odpade……ko jih čas pretrga življenje…… pokrade ti spomine na noči..sanje…z njo..o njej……
Mesec..kot ustvarjen za te reči…….da ti jih vzame…..sanje, ki jih več ni……..vzame trenutke kot spomin na vonj parfuma..nje…, ki jo srečaš nekje na poti….pa se ona ne zmeni za to…čerpav ve…te pozna..kako si je želiš….. ali pa spomin na poljub, ki ji nič ne pomeni…mesec..čas…sanje, o toplem vetru pa ne na laseh..temveč, da ti odnese sledove njene dlani na svojem obrazu…..
In tako..ostaja samo še to, da ujameš tisti trenutek mojih sanj…
Pa jih želiš?
saj veš…
..res..danes je dan za:počasi,korak za korakom..vonjave jeseni so krasne,in barve..prav mamijo,da pridem k njim..a bolj kot hodim,,korak se ustavi…ozrem se..tako tuja se mi zdi, ta tolikokrat prehojena pot..
..tuja,tuja..nikakor je ne morem spraviti v dušo,in se ob tem nasmehniti..ne gre…več..a jesen sem vedno imela najraje..vonj in barve grozdja..klopotec ki me je zabaval..trgatev..veselje ob tem..pesmi..veliko pesmi, razposajenih ljudi..tudi jaz..nekaj je utihnilo..
..pesem,klopotec..ali nemara jaz? Korak za korakom..vse je tiho,mirno, samo veter tako lepo šumi,a nočem ga užaliti,tega nekoč mojega toplega dne..samo..ni mi mar..sence..preveč je senc..z nasmehom na obrazu..korak za korakom..topli veter boža lica..zaman..danes..
