diva..včasih
se sprašujem…si ali nisi……resnična?
zdaj ko pa praviš, da nisi većč romantična…..
pa itak ne boš občutila sporočila….žal….
pa ne bi govoril..ne o tebi..ne o meni…ne o drugih….ampak o stvareh, ki si jih pozabila početi……
..ne da nisem, ampak očitno ne smem biti romantična..ampak, danes sem si to spet zaželela biti..prej..ko sem upala,da se bom končno rešila zadrege,in zagate,v kateri sem se,nehote, znašla..Če sem resnična? Če pogledam svojo preteklost,in del sedanjosti,sem še kako resnična! Mogoče bom decembra spet..tista jaz,ki sama sebi manjkam..in zaboli..ups..
Koliko in kaj vse jaz občutim, mi pa ne b’ verjel, je tako?? 
lepo da nisi postala takšna kot mnogi izmed nas….
ko ćivimo v lažnem prepričanju, da nam je uspelo skriti naše skrivnosti tam, kjer nihlče ne ve…kjer naj bi jih nihče ne našel…..
..recimo temu v neke predale v nas samioh…v duši če želiš…..in potem postopoma pozabljamo, kam smo jih dali….skrili…..
čeprav..če mene vprašaš….tega ne moremo pozabiti..nikoli…..ni mogoče skriti občutkov naše bolečine…..naših misli…..vedno se najde nekaj ali pa nekdo, ki nas na to spomni…
čeprav…čeprav se pa lahko zgodi, da ko spoznamo nekoga, ki bi znal odpreti te predale…..jih očistit…..pa tega ne dovolimo…..mogoče,..včasih…
ti je znano?
http://www.youtube.com/watch?v=3p1cliw9a80
..upam,da ne bo spet protestov, ampak ko si že dal link Oliverja,ni dolgo nazaj,kar so padale pesmi,konstantno, ena za drugo! Bilo je res lepo vzdušje na forumu!Nekaj se je spremenilo,žal. Ma,to me daje nostalgija, veš? Saj so bili protesti,ampak..skratka,bilo je fino. Kaj se je spremenilo, ali se samo meni zdi?? Ko sem se celo opravičila, a sem vseeno poslala kakšne lepe misli! Kaj se je spremenilo, ali se pa spreminjam/o jaz,ti,drugi? Omenjaš predale,ki bi jih bilo potrebno odpreti, ali pa zapreti? Vsak zase ve..jaz veliko razmišljam, a vidim ti tudi…in to je dobro! Samo zakaj je postalo tako jedko, vsaj zame, ali mogoče veš ti? Komplimetni, dovtipi, res je bilo krasno brati.Dobra volja je kar kipela,in rada bom s to mislijo zaključila.Dobra volja, smeh, šarm..veliko ga je bilo! Ah,nostalgija..
išči odgovore v sebi..vedno
sploh pa, draga moja…ne pričakuj, da ti bodo odgovore natrosili drugi…
se nisi morda spremenila Ti)..edino ti….
da niso to strahovi v tebi….ali pa samo tvoja laž….
nikoli ne bom vedel…….če ne boš povedala
…..mogoče diva…ti v bistvu v svojem življenju nikoli nisi šla do konca..resnično do konca…kot mnogi izmed nas…
*
..No,naj ti še na tole odgovorim! Saj za to gre:preveč mi odgovore trosijo drugi,brez argumentov.Dopuščam možnost da sem se spremenila jaz, a ne toliko,in tako drastično,v zadnjih mesec-dva! O laži,ponavljam,če so enostranski ‘argumenti’,moje mnenje itak izgublja v premoči..?
Zato pa jedkost..v meni. Priznam,da se nisem zavedala nepisanih pravil tukaj..nisem jih poznala!! Če bi ena dama,ali več njih pisala/e,s stilom in vsebino,kot si pisal ti,bi prej ali slej pisala tudi jaz! To žilico imam v sebi,in sem jo zelo vesela. Pomaga,a ne? “Hoditi do konca”..veliko poti sem prehodila,nepomembe pustila ob strani,najtrše in najtežje sem pa prehodila-do konca!!Naj povzamem misli ene gospe/gospodične,s tega foruma,ki meni,zakaj na vrh,če je na drugi strani prepad?? Jaz rečem takole:šla sem na vrh, prav zaradi moje trme, ali doslednosti..do sebe;vsa popraskana in po težkih padcih, se mogoče nisem niti zavedala, da sem na vrhu.To so mi morali povedati,in so mi,povedali drugi!Pogled s tega vrha, pa ni bil prepad,ampak čudovit razgled..ki ostane..četudi je vsakdanje življenje začasno..rutina??
Kako boš ti to bral,razumel, ne vem, ampak strnjeno:v realnem življenju,nič ni podarjeno! Sanje,sanjarjenja..to je lep način..tudi spoštljive komunikacije…?
diva. pa kdo na tem forumu te je tako prizadel, da nikakor ne moreš preboleti?! ti nežna duša, jemlji forum malo z rezervo. tu je dosti heca, eni so cinični, eni žaljivi … vendar ne jemlji tega osebno.
če ti pišeš vse po resnici, se ne potrebuješ obremenjevati s tem, ali ti kdo verjame ali ne. kajti tisti, ki ‘igrajo’ nekoga, kar niso, itak ne verjamemjo, da govoriš resnico. vsak ceni ljudi namreč po sebi, po svojih izkušnjah.
in ko ti paše, ti le izlij svojo dušo … tule …
veš … na ustnicah in na tipkovnicah imamo vedno velike principe, v srcu pa čisto majhne motive.
dolžnik,,,,večni…..
ker me nisi nikamor uvrstila…)))9***…eni so cinični, eni žaljiv*….
saj sem vedel…..da si ena redkih, ki verjeme v moje sanje…..verjame v tiste občutke ki so najlepši….
hvala japči…
http://www.youtube.com/watch?v=3p1cliw9a80
a veš japčika, da te…..ne nikoli ne boš (z)vedela…..
ja,ja poet..tako kot si dejal. Ni tipkovnica tista,ampak posameznik/ca,ja. In prav ti si mi nekje prej rekel,da tukaj na forumu je lahko vsakdo,kar si želi biti!;in/ali da je veliko tega skritega, jaz sem ti pa odvrnila, da se vidi več..kot bi mi verjel? Spomniš? MHM! In veš, kaj me še veseli? Če tudi Japkica verjeme v tvoje sanje..verjame v tiste občutke..ki so najlepši..
In iz tvoje “tipkovnice”(beri srca!) se zliva prelepa glasba moškega,ponavljam,ki ima poguma,to in tako napisati! Seveda v lepih besedah(saj veš,no,lepo,,,brez onih grdih besed,ki jih ženska ne sliši/bere rada!) :))) No,bo kaj? Iz tvojega srca-nam?? :)))
Je res…..tako privlačno tisto, kar iščemo v sebi in se hkrati bojimo, da bomo to našli….svojo sstradano dušo—hrepeneje, ki ga želimo nekomu položiti v roke….položiti v njegove dlani….mu zaupati…mu priznati, da si želimo dajati..sprejemati…romantiko….tisto..prvinsko….kot ko spustiš rolete v sobi….ostaneš sam…s s vojimi mislimi…..v katerih nisi sam….z mislimi s katerimi se preseliš nekam na samoten kraj….z upanjem, da le izprazniš…na kraj…recimo kjer poslušaš šumenje morja….šepetanje skal….premikanje peska….to je nek občutek člutenja življenja, ki ga lahko deliš z nekom…brez bojazni…kjer ti občutek za stvarnost ne pomeni nič…..samo želiš si…
Vonj osebe ki je s tabo…v tebi….pogled v njene oči….stisk dlani,,,prepletanje prstov…utrip srca, ki ga tako vestno prikrivaš…
In potem se ne sprašuješ već: zakaj si želim zliti svojo dušo v njeno?!
http://www.youtube.com/watch?v=Sm5LE0Zt3jg
****želim, da začutiš to..ko poslušaš….z mano….delim s tabo…to pesem….nocoj…
in zdaj se bojim tisto, kar sem vedno trdil…..da nikomur ne bom dovoli vzeti svojih sanj!….se bo zgodilo prav to?
..ne boj se,da ti bo kdo vzel sanje..sanje si lahko odvzameš edino ti, sam sebi..pomni to..
..oklevam..bojim se jutrišnjega dne,ker mi prsti sami drsijo po tipkah..kot po klavirju..bojim se,da mi ta pesem,ki igra v ozadju,zapira oči,prsti pa ne mirujejo..nocoj..ko ne vem, kaj bo jutri..ampak je božanski občutek..res se mora zmračiti,da se počutim varno,oditi,tja,kjer ne čas,ne kraj ni več moj gospodar;oditi tja,kjer bi odložila svojo dušo..da se samo za hip oddahne..zaprem oči,ampak spolzi,res spolzi..ena..in še ena..in tako počasi..ugodno…zmanjšuje pritisk v prsih..olajša..korake v temo, čeprav z zaprtimi očmi,ko je pesem že utihnila..a zvok še ostaja,,zvok klavirja,,ko ne spim,in ne bedim,,samo zaplavam..čeprav čisto pri miru..samo trepalnice so tako čudovito lene..upočasnjene..srce ne utripa, ampak valovi..brez krča in bolečine..kot bi se prelival slap v tisočerih barvah..in zvokih..klavirja…predajam trenutke,tja,kjer vem,da bo darilo-za darilo….za mirno in lepo lahko noč……..
diva … naj bo izjema tokrat. pa še to; razo je izbral dobro pesem. ampak jaz ponavadi ne pišem o njej in jemu, temveč v prvi osebi.
sedim na obali istih sanj, le z izkušnjo več in spomini. sama. veter se igra z mojimi lasmi, dežne kapljice mi poljubljajo obraz. spominjajo me na njegove poljube… zaprem oči in čutim njegove prste, ki se narahlo dotaknejo mojega nosu, mojih ustnic in zdrsijo po vratu navzdol… pod rokami začutim premočeno poletno obleko in napeta prsa pod njo. nezavedno jih prekrijem z rokami, kot bi se bala, da si jih bo poželel. začutim drget mojega telesa in nisem prepričana ali je kriv mraz ali spomin na njegove dotike, ki je še tako svež. ne morem pozabiti njegovih oči, njegovih ustnic, njegovih poljubov… bežen dotik roke… pogled in angelski nasmeh… ne! nasmeh demona… nenaden dvig adrenalina v krvi … kolena postanejo mehka in loti se me rahla, prijetna vrtoglavica. pobegnila bi. a vendar ne sama… in spet tako sama. samo jaz in burja.
