Divjina
Poškodovana pa res težko, če ne moreš hoditi, tudi hrane ne moreš iskati. Užitno je borovo podlubje, kakšna jagoda, kislica, ličinke, za borovnice, gobe in robide je še zgodaj.
[/quote]
Paco bi prej preživel. Tale tvoj nabor je bolj ubog. Še jaz poznam več užitnih zelenih zadev. Vse od smrdljivke, svinjaka, črnega trna, sladkega korena itd.
Sploh pa – recimo, da je zima.
Če na youtubu pogledaš video, kako Bear Grylls lula na vse, te ne naredi lih za experta, ki je poklican za jadikovanje, kako smo pomehkuženi.
Narava ti bo vedno stregla po življenju hočeš-nočeš z naravnimi katastrofami. Samo zamisli se, zakaj določeni ljudje dosegajo tako visoko starost, pa so bili rojeni 80, 90 in 100 let nazaj?! Če ti misliš, da se nam bo starost še dvigovala se prekleto motiš, ker so na pohodu razne bolezni, sploh rak, ki pokonča kar nekaj človeških življenj. Zakaj pa toliko spet pozivov, da je potrebno se nazaj obrnit k naravnim zadevam in ne bit toliko moderni in posegat po teh nenaravnih materialih? Ker očitno je to spet neka marketing muha in ne dejanska dejstva, kako je sploh človeška civilizacija preživela.
Nekoč smo v šolah imeli vse te zadeve, kako se orientirat v naravi, kako si pomagat v naravi, kako se razmnožuje rastline in vse kar je okrog tega. Kaj se pa danes otroci učijo?
[/quote]
Monkje so pametne, ne boš ti njih, kaj točno znajo, se še ne ve, prav tako se še ne ve, kaj bodo prihodnje generacije znale.
Point teme je pa zgrešen, bistvo je da gre vedno za babo, ki se očitno išče in ne najde.
Polovica mojih sošolk iz srednje šole je n tem (ena je obsedena s političnim ekstremizmom). Ena je ravno odromala v Francijo, znova, menda že davjsetič, klinc gleda družino, gre ona ponovno samo sebe iskat na romanje. Pa vse so posrednice hudih energij s katerimi pomagajo drugim.
Paco bi prej preživel. Tale tvoj nabor je bolj ubog. Še jaz poznam več užitnih zelenih zadev. Vse od smrdljivke, svinjaka, črnega trna, sladkega korena itd.
Sploh pa – recimo, da je zima.
Če na youtubu pogledaš video, kako Bear Grylls lula na vse, te ne naredi lih za experta, ki je poklican za jadikovanje, kako smo pomehkuženi.
[/quote]
Zdaj – ne sledim ravno tvojih miselnih poti, ki so te pripeljale do sklepa, da se imam za eksperta. Nikjer ne pišem, da sem sama kaj posebno usposobljena za preživetje, pisano je bilo bolj na splošno, kot družba, ki preživetje dveh tednov v divjini označuje kot čudežno.
Monkje so pametne, ne boš ti njih, kaj točno znajo, se še ne ve, prav tako se še ne ve, kaj bodo prihodnje generacije znale.
Point teme je pa zgrešen, bistvo je da gre vedno za babo, ki se očitno išče in ne najde. Polovica mojih sošolk iz srednje šole je n tem (ena je obsedena s političnim ekstremizmom). Ena je ravno odromala v Francijo, znova, menda že davjsetič, klinc gleda družino, gre ona ponovno samo sebe iskat na romanje. Pa vse so posrednice hudih energij s katerimi pomagajo drugim.
[/quote]
A je šla v Francijo ali v Španijo na el Camino de Santiago?
Jaz priznam,ce bi se izgubila v kaki divjini, nimam pojma kaj bi. Moje znanje o rastlinah je zelo skromno ,kako si naredit strehico tud ne vem, zivali ne znam lovit,verjetno bi jaz bezala npr. pred zajcem ,mobitel marsikje ne lovi pa baterija se tud sprazne ,verjetno bi iz kamnov sos napis naredila ,ce bi bila moznost za kaj takega ,da bi me saj iz avijona vidl in upala na najboljse. Plemena ki zivijo v divjinah imajo drugacno zivljenje in so prilagojeni okolju v katerem zivijo,tako kot mi svojemu. Tudi oni bi se tezko znajdli v nasem svetu,pa bi imeli vso pomoc (hrano in obleko bi jim drugi recimo prinesli) v divjini si pa sam in ni nikogar da bi ti pomagal vsaj za zacetek
Eh, stara, ti bi lepo povsod preživela. Pleme, ki bi te našlo, bi te takoj posvojilo in te postavilo za ta glavno.
Kuhala in pekla bi jim, jih tega naučila, z njimi pila kofe in časkala na mrtvo.
Pa uvedla red.
Ter dala napeljat elektriko in internet.
Če pira ne bi poznali, bi ga s teboj takoj. Liker, šnopc, viski, uf, pa čokolado.
Zate se jaz ne bojim.
Eh, stara, ti bi lepo povsod preživela. Pleme, ki bi te našlo, bi te takoj posvojilo in te postavilo za ta glavno.
Kuhala in pekla bi jim, jih tega naučila, z njimi pila kofe in časkala na mrtvo.
Pa uvedla red.
Ter dala napeljat elektriko in internet.
Če pira ne bi poznali, bi ga s teboj takoj. Liker, šnopc, viski, uf, pa čokolado.
Zate se jaz ne bojim.
[/quote]
hahahaha thx
Eh, stara, ti bi lepo povsod preživela. Pleme, ki bi te našlo, bi te takoj posvojilo in te postavilo za ta glavno.
Kuhala in pekla bi jim, jih tega naučila, z njimi pila kofe in časkala na mrtvo.
Pa uvedla red.
Ter dala napeljat elektriko in internet.
Če pira ne bi poznali, bi ga s teboj takoj. Liker, šnopc, viski, uf, pa čokolado.
Zate se jaz ne bojim.
[/quote]
To stara prostakinja sama sebi piše in se hvali ali je možno, da iam enako primitivno in usekano sledilko?
Tvoja sorta. Ta naravne. Ena moja bivša je bila taka. Ko sva se enkrat peljala čez kraške vukojebine, njo tiščalo lulat, pa daj nekje ustavi v eni gostilni. Tam trideset kilometrov nobene oštarije, so pa bila ob cesti makadamska počivališča, pa zakaj ne greš tja? Ko je bila že res taka sila, me je prosila, da grem z njo, pa še za roko sem jo moral držat, ker je imela, kaj vem, občutek, da bojo vse zveri iz kopriv planile nanjo.
[/quote]
Nono, to pa res veliko pove – o tebi. Izbiras res take partnerke, ki so samo za ‘obcudovat’, potem pa jamras, da so samo za okras.
A se ti ne zdi, da je tezava v tebi, imel bi manekenko & naravno, vse v eni osebi ….
P.s.:dvomim, da si res clovek narave sicer …
Narava ti bo vedno stregla po življenju hočeš-nočeš z naravnimi katastrofami. Samo zamisli se, zakaj določeni ljudje dosegajo tako visoko starost, pa so bili rojeni 80, 90 in 100 let nazaj?! Če ti misliš, da se nam bo starost še dvigovala se prekleto motiš, ker so na pohodu razne bolezni, sploh rak, ki pokonča kar nekaj človeških življenj. Zakaj pa toliko spet pozivov, da je potrebno se nazaj obrnit k naravnim zadevam in ne bit toliko moderni in posegat po teh nenaravnih materialih? Ker očitno je to spet neka marketing muha in ne dejanska dejstva, kako je sploh človeška civilizacija preživela.
Nekoč smo v šolah imeli vse te zadeve, kako se orientirat v naravi, kako si pomagat v naravi, kako se razmnožuje rastline in vse kar je okrog tega. Kaj se pa danes otroci učijo?
[/quote]
Ja, saj ravno o tem govorim. Kaj ti ni jasno?
Ti nimaš pojma o preživetju v divji naravi. Sam sem sodeloval na več preživetjih, (organiziranih), kjer bi lahko v vsakem trenutku naročil burek ali kaj podobnega. Jadranski otok: kakšna kača na žaru, kuščar v omaki, školjke, ribe, raki in največji problem VODA, sicer pa vsaj 4 celinska preživetja, kjer ni bilo problemov, nekateri smo pač požrli kar smo nabrali, vode pa ni manjkalo.
Najslabše so jo odnesli malikovalci tistega Bear Grilsa, ki jim je bilo problem vtakniti v usta nekaj, kar so morali sami ujeti.
Namig: Vedno sem shujšal!
Zdaj – ne sledim ravno tvojih miselnih poti, ki so te pripeljale do sklepa, da se imam za eksperta. Nikjer ne pišem, da sem sama kaj posebno usposobljena za preživetje, pisano je bilo bolj na splošno, kot družba, ki preživetje dveh tednov v divjini označuje kot čudežno.
[/quote]
Ker se ti čudiš, da je preživeti 14 dni v divjini dosežek.
Nono, to pa res veliko pove – o tebi. Izbiras res take partnerke, ki so samo za ‘obcudovat’, potem pa jamras, da so samo za okras.
A se ti ne zdi, da je tezava v tebi, imel bi manekenko & naravno, vse v eni osebi ….
P.s.:dvomim, da si res clovek narave sicer …
[/quote]
Itak, da je problem v meni. Tako kot je problem v ženskah, ki si pijane nasilneže za može izbirajo. Ni problem v njih. Mislim, v descih. Tako kot ni problem v posiljevalcih, ampak v dekoltejih in miničih, ki privedejo v spolni kriminal uboge nasilneže, ki si ne morejo pomagat.
jaz sem bila lansko leto mesec in pol na potepu po naši prelepi deželi. med drugim sem preizkušala tudi svoje poznavanje divjih užitnih rastlin. ker sem že leta nazaj začela z “zbiranjem” tovrstne literature lahko povem, da je do sedaj zame najboljša in najbolj uporabna knjiga tale https://www.bukla.si/knjigarna/naravoslovje/uzitne-divje-rastline.html
letos grem spet na tak potep odločena, da se čim bolj držim gozdov in divjine, kolikor je pač imamo. toliko časa bom prakticirala to potepanje, da bom slednjič sposobna preživeti brez pomoči “civilizacije” (trgovine). pa kolikor lahko vidim od ponmladi do jeseni ni niti tako težko. in ja, se shujša. zelo. 
Ti nimaš pojma o preživetju v divji naravi. Sam sem sodeloval na več preživetjih, (organiziranih), kjer bi lahko v vsakem trenutku naročil burek ali kaj podobnega. Jadranski otok: kakšna kača na žaru, kuščar v omaki, školjke, ribe, raki in največji problem VODA, sicer pa vsaj 4 celinska preživetja, kjer ni bilo problemov, nekateri smo pač požrli kar smo nabrali, vode pa ni manjkalo.
Najslabše so jo odnesli malikovalci tistega Bear Grilsa, ki jim je bilo problem vtakniti v usta nekaj, kar so morali sami ujeti.
Namig: Vedno sem shujšal!
[/quote]
In še enkrat – nikjer se ne hvalim, kakšen preživetveni ekspert sem.
Pisanje je bilo v smislu tega, kako zakrnela družba smo postali, če se nam zdi preživeti štirinajst dni v divjini čudež. Se pa strinjam s tistim, ki piše, da bi lahko šlo za poškodbo, to pa seveda.
Tega famoznega Bear Grilsa sem gledala samo eno epizodo, kjer je spuščal Warwicka Davisa po enih zajlah in je bilo zelo smešno – predvsem Warvickovi komentarji 
torej ne vem čisto dobro za kaj gre.
In še enkrat – nikjer se ne hvalim, kakšen preživetveni ekspert sem.
Pisanje je bilo v smislu tega, kako zakrnela družba smo postali, če se nam zdi preživeti štirinajst dni v divjini čudež. Se pa strinjam s tistim, ki piše, da bi lahko šlo za poškodbo, to pa seveda.
Tega famoznega Bear Grilsa sem gledala samo eno epizodo, kjer je spuščal Warwicka Davisa po enih zajlah in je bilo zelo smešno – predvsem Warvickovi komentarji torej ne vem čisto dobro za kaj gre.
[/quote]
Za to se gre, ampask ti ne boš zastopla, k si ena navadna mestna driska!
https://www.youtube.com/watch?v=29hINr37F4M
Za to se gre, ampask ti ne boš zastopla, k si ena navadna mestna driska!
https://www.youtube.com/watch?v=29hINr37F4M
[/quote]
Odkod ti ideja, da živim v mestu? Imam pa že z naravo več stika kot ti, ki greš vanjo samo kot turist, se igrati eno ekzotiko.
Meni se zdi pa tak odziv zelo normalen in še kako upravičen. Običajno pohodniki ne pridejo nazaj toliko časa, ker se kje poškodujejo, kam omahnejo, se jim kaj hudega zgodi. Če se samo izgubijo v bližini priljubljenih ali uhojenih poti in jih reševalci iščejo, jih običajno tudi najdejo. Ali pa izgubljenec sam med tavanjem naleti na kakšen obljuden kraj, druge popotnike in podobno.
Poleg tega preživetje v naravi za sodobnega človeka ni nekaj, česar bi bil vešč. In kot je že nekdo pisal – ti narava na vsakem koraku streže po življenju. Recimo, da moraš 14 dni preživeti v neki naši hosti. OK, najdeš vodo. Potok izgleda čist. Se odžejaš, kasneje pa ugotoviš, da je kontaminiran, ker si je lisica svoj kartir napravila ob izviru in s svojimi mladiči veselo iztrebljajo vse naokrod izvira in kontaminirajo vodni vir. Ampak takrat je zate že prepozno, škoda je že narejena. Recimo, da se to ne zgodi, ampak se samo odžejaš in ti potem dejansko uspe zgraditi neko zavetje iz vejevja. Pri tem se malo popraskaš, po možnosti te še dež ujame in mokrega veter prepiha in potem tak čemiš tam v tistih neudobnih vejah, se trudiš zaspati in upaš, da noč ne bo premrzla in da ne zboliš. Naslednji dan si neprespan, utrujen, zaskrbljen, noro lačen in greš iskat kaj za pod zob. Najdeš borovnice, najdeš volčjo češnjo, najdeš še kaj, česar ne poznaš. Borovnice poješ, volčji češnji se izogneš, vsemu ostalemu pa tudi, saj teh rastlin ne poznaš. To deluje kake 3 dni, 4 dni, peti dan pa tiste neznane jagode izgledajo že nenormalno dobro. Ljudje se siti ne morejo upreti čokoladi, ki jo imajo pred seboj, pa misliš, da se bodo vsi sestradani, utrujeni, prezebli, obupani in posledično na pol racionalni uprli nekim jagodam samo zato, ker jih ne poznajo?
Nekateri ja, večina pa ne.
Ok, jagode niso bile strupene. Super. Iz hlač potegneš elastiko in si narediš fračo, ker mogoče ti pa uspe s tem kakega priča zadeti. Tretji dan poskušanja ti uspe. Kaj pa sedaj? Ognja nimaš. Tudi če bi ga znal zakuriti, je mogoče ves les razmočen in od poskušanja ne bo nič ali pa je taka suša, da boš z eno iskro požgal ves gozd. Slednje sicer pomeni, da te bodo sigurno našli, ampak verjetno ne živega.
Poleg tega smrkaš in kašljaš, ker si se seveda zaradi zunanjih razmer prehladil (poleg tega sta premalo spanja in nič hrane samo dodaten stres za imunski sistem) in si na dobri poti za razvoj pljučnice. Pa prst te skeli, ker se je ena od prask grdo vnela. Upaš, da se povrh vsega nisi okužil še s tetanusom. Psiha je tudi nekje na dnu, ker si vajen imeti okrog sebe ljudi, ti pa že ves teden nisi videl žive duše. In smo šele pri enem tednu neprostovoljnega življenja v naravi v neki naši hosti, kjer dejansko ni nekih večjih nevarnosti (če ne srečaš medveda), je poleti zmerno podnebje in dosti vode.
Zdaj si pa predstavljaj vse to v nekem neznanem okolju, kjer je narava drugačna, rastlin ne poznaš, ne znaš se gibati po terenu. Če te za piko na i še sonce ožge in nimaš ustreznega zavetja, so pa tvoje možnosti preživetja sploh izjemne.
Na koncu je glavni dejavnik samo to, kako dobro pripravljen si se odpravil na pot, kako stabilno psiho imaš, kako močno voljo do preživetja in koliko uporabne opreme imaš s seboj. Zanašati se na tisto, kar najdeš v naravi, je pa slab plan.
O tej pohodnici pa tole: ženska je omahnila čez skalno polico, se poškodovala, izgubila čevlje v “nenadni poplavi” (ne vem, kako drugače prevesi flash flood), bila dejansko nezmožna normalne hoje in kljub temu preživela dva tedna. Slišala je tudi, da jo helikopterji iščejo na napačnem koncu parka. Preživela je zato, ker se je odločila preživeti in ni obupala.
Ljudje obupajo zradi čisto banalnih stvari, kaj šele, ko so nekje sami, v življenjski nevarnosti, prepuščeni sami sebi in nepripravljeni na situacijo.
V vsaki težki situaciji imaš ljudi, ki se odločijo preživeti in takoj reagirajo, tiste, ki v samem šoku popolnoma otrpnejo in postanejo totalno neuporabni ali se celo vdajo v usodo, ter take, ki si kar nekaj časa ne priznajo, da je situacija resna (in zato prepočasi ukrepajo/poskrbijo zase). Prvi imajo možnost preživetja, ostali pač ne. V katero od teh treh skupin pogrešani spada, pa seveda reševalci ne morejo vnaprej vedeti.
