Divjina
namesto lisice raje uporabi odplake iz greznice ali iz štale, kar ugotoviš tudi šele po sončnem zahodu, ko začne iz potoka zaudarjati. zato pohodfnik VE, da mora vodo prej prefiltrirati (pesek + nogavica) in prekuhati. če zaradi drugega ne, pa za vsak slučaj, a ne. 
volčje češnje bniti niso slaba zadeva, če si seveda odprta za halucinacije. nekateri jih (in halucinogene gobe) iščejo zanalašč, ker ni boljšega od malo haluciniranja, če pa se znajdeš v vukojebini pa itak
kar se tiče ognja – če ga znaš zakuriti nikoli ni vse premokro zanj. če ga seveda ZNAŠ zakuriti, če pa ga ne znaš, pa ti niti suho listje ne pomaga.
si se kdaj pozanimala koliko časa človek preživi brez hrane? daj, pozanimaj se, preden razpredaš o lakoti in stradanju. kdor se podaja v divjino se praviloma prej poduči o njej. ne poznam nikogar, ki bi rinil sam vanjo, pa ne bi prej vedel kako se ji streže. je kar nekaj priročnikov tudi na našem trgu, tako da izvoli.
Za to se gre, ampask ti ne boš zastopla, k si ena navadna mestna driska!
https://www.youtube.com/watch?v=29hINr37F4M
[/quote]
gost žblj umrla sem od smeha pri ogledu tega videa. hvala ti. adijo pamet …
namesto lisice raje uporabi odplake iz greznice ali iz štale, kar ugotoviš tudi šele po sončnem zahodu, ko začne iz potoka zaudarjati. zato pohodfnik VE, da mora vodo prej prefiltrirati (pesek + nogavica) in prekuhati. če zaradi drugega ne, pa za vsak slučaj, a ne.
volčje češnje bniti niso slaba zadeva, če si seveda odprta za halucinacije. nekateri jih (in halucinogene gobe) iščejo zanalašč, ker ni boljšega od malo haluciniranja, če pa se znajdeš v vukojebini pa itak
kar se tiče ognja – če ga znaš zakuriti nikoli ni vse premokro zanj. če ga seveda ZNAŠ zakuriti, če pa ga ne znaš, pa ti niti suho listje ne pomaga.
si se kdaj pozanimala koliko časa človek preživi brez hrane? daj, pozanimaj se, preden razpredaš o lakoti in stradanju. kdor se podaja v divjino se praviloma prej poduči o njej. ne poznam nikogar, ki bi rinil sam vanjo, pa ne bi prej vedel kako se ji streže. je kar nekaj priročnikov tudi na našem trgu, tako da izvoli.
[/quote]
Čisto slučajno vem, da je bilo enkrat eno manjše vodno zajetje kontaminirano ravno zaradi zgoraj opisane situacije.
Da človek mesec dni preživi brez hrane še ne pomeni, da je zmožen en mesec zdržati lačen in v tem času ne dati v usta vsega, kar izgleda kolikor toliko užitno. Malo se pozanimaj o tem, kako ljudje delujejo in tem, kako se (različno) odzivajo(mo) v različnih stresnih situacijah.
Večina ljudi ognja ne zna zakuriti brez pripomočkov. Večina ljudi, ki se poda na en krajši sprehod po nekem naravnem parku, se prej ne pozanima o tem, kako preživeti v divjini. Oni gredo na pohod za nekaj ur, ne na več tedensko bivakiranje v divjini.
Samo malo poglej, kakšni hodijo turisti po naših gorah. Tudi v tevicah jih vidiš in v kratkih hlačah, mogoče imajo jopico s seboj. Misliš, da je kateri od teh že slišal za folijo, da imajo čelko, obliže in nož s seboj? Pa ja, seveda. Tisti, ki planirajo nekaj urni pohod zagotovo ne. Moraš jim posebej povedat, da se v hribe hodi zjutraj, da te ne ujamejo popoldanske nevihte. Ljudje, ki ne vidijo gora iz domače hiše, so pa presenečeni, da je maja v visokogorju še sneg in podobno. Domačini so še hujši včasih, ker mislijo, da poznajo teren in bodo itak hitro nazaj. Potem se pa kaj nepredvidljivega zgodi in so nekje v hribih izpostavljeni in slabo oblečeni.
Toliko o tem, kako podučeni in dobro opremljeni ljudje se podajajo v naravo. Turist je pa vedno še malo bolj “neumen”, ker se na neki turistični destinaciji poda kam tudi samo zato, da ne bi slučajno česa zamudil ali ne videl.
Če misliš, da kaj od napisanega ni res, imaš nerealno predstavo o ljudeh.
Čisto slučajno vem, da je bilo enkrat eno manjše vodno zajetje kontaminirano ravno zaradi zgoraj opisane situacije.
Da človek mesec dni preživi brez hrane še ne pomeni, da je zmožen en mesec zdržati lačen in v tem času ne dati v usta vsega, kar izgleda kolikor toliko užitno. Malo se pozanimaj o tem, kako ljudje delujejo in tem, kako se (različno) odzivajo(mo) v različnih stresnih situacijah.
Večina ljudi ognja ne zna zakuriti brez pripomočkov. Večina ljudi, ki se poda na en krajši sprehod po nekem naravnem parku, se prej ne pozanima o tem, kako preživeti v divjini. Oni gredo na pohod za nekaj ur, ne na več tedensko bivakiranje v divjini.
Samo malo poglej, kakšni hodijo turisti po naših gorah. Tudi v tevicah jih vidiš in v kratkih hlačah, mogoče imajo jopico s seboj. Misliš, da je kateri od teh že slišal za folijo, da imajo čelko, obliže in nož s seboj? Pa ja, seveda. Tisti, ki planirajo nekaj urni pohod zagotovo ne. Moraš jim posebej povedat, da se v hribe hodi zjutraj, da te ne ujamejo popoldanske nevihte. Ljudje, ki ne vidijo gora iz domače hiše, so pa presenečeni, da je maja v visokogorju še sneg in podobno. Domačini so še hujši včasih, ker mislijo, da poznajo teren in bodo itak hitro nazaj. Potem se pa kaj nepredvidljivega zgodi in so nekje v hribih izpostavljeni in slabo oblečeni.
Toliko o tem, kako podučeni in dobro opremljeni ljudje se podajajo v naravo. Turist je pa vedno še malo bolj “neumen”, ker se na neki turistični destinaciji poda kam tudi samo zato, da ne bi slučajno česa zamudil ali ne videl.
Če misliš, da kaj od napisanega ni res, imaš nerealno predstavo o ljudeh.
[/quote]
žal se družim samo z ljudmi, ki se odgovorno podajajo v “divjino”, ki svoja potovanja načrtujejo in imajo s seboj vse, kar je potrebno imet za preživetje v njej. tudi ko sem se sama odpravljala na prvo pot sem prej prebrala čisto vse priročnike, ki jih je za dobit, potem sem se pa podala v srce pohorja, kjer se mi nikakor ni uspelo izgubit, ker imam očitno čisto predobro osebno orientacijo. so pa zame greznične odplake veliko večji problem kot lisičja scalina.
v hribih ravno ne srečam neumnih turistov, so dostikrat še predobro opremljeni, vsaj v mojih smereh – trigav in okolica. drugo pa je fizična kondicija. ampak to ni tema.
gost žblj umrla sem od smeha pri ogledu tega videa. hvala ti. adijo pamet …
[/quote]
Jbg, Bosanci so zakon, ko je treba narediti kakšno parodijo na bebce, ki prodajajo neznalcem karkoli.
Sam si ne domišlam, da sem ravno velika fora, vendar pa še vedno tabornike, nekega roda vsako leto skušam naučiti kako ne “crkniti”, če se zgodi kaj nepredvidenega.
Otročki si vedno znova domišljajo, da se je prehraniti v naravi preprosto saj lahki izkopljejo kak krompirček ali sunejo koruzo na njivi, ne znajo pa ujeti zajca, veverice, polha, ………………..
Ampak veselje je le veselje.
Jbg, Bosanci so zakon, ko je treba narediti kakšno parodijo na bebce, ki prodajajo neznalcem karkoli.
Sam si ne domišlam, da sem ravno velika fora, vendar pa še vedno tabornike, nekega roda vsako leto skušam naučiti kako ne “crkniti”, če se zgodi kaj nepredvidenega.
Otročki si vedno znova domišljajo, da se je prehraniti v naravi preprosto saj lahki izkopljejo kak krompirček ali sunejo koruzo na njivi, ne znajo pa ujeti zajca, veverice, polha, ………………..
Ampak veselje je le veselje.
[/quote]
no, bear je bil moj prvi učitelj, ker je bil njegov priročnik za preživetje v naravi prvi, ki mi je prišel v roke. iz njega sem sploh izvedela kaj vse moram imet s seboj, če hočem it sama v “divjino”. čisto praktično branje,
skavtski priročnik Bodi pripravljen je bil tozadevno veliko slabše branje. taborniškega pa sploh nisem našla na spletu. obstaja?
jaz bi takoj šla z eno manjšo – čisto malo 4-5 ljudi max po snežniku in javniku. ali pa v kočevske gozdove. to bi me ful zanimalo, kako se tam znajt, kaj je tma užitnega, kako si naredit ogenj berz kresilnega kamna. pa še če bi nekaj dni padal dež … superca. ampak ne vem za nikogar, ki bi take “ekspedicije” organiziral. če imaš ti kak kontakt ali koga poznaš mi daj info, ti bom zelo hvaležna.
Čisto slučajno vem, da je bilo enkrat eno manjše vodno zajetje kontaminirano ravno zaradi zgoraj opisane situacije.
Da človek mesec dni preživi brez hrane še ne pomeni, da je zmožen en mesec zdržati lačen in v tem času ne dati v usta vsega, kar izgleda kolikor toliko užitno. Malo se pozanimaj o tem, kako ljudje delujejo in tem, kako se (različno) odzivajo(mo) v različnih stresnih situacijah.
Večina ljudi ognja ne zna zakuriti brez pripomočkov. Večina ljudi, ki se poda na en krajši sprehod po nekem naravnem parku, se prej ne pozanima o tem, kako preživeti v divjini. Oni gredo na pohod za nekaj ur, ne na več tedensko bivakiranje v divjini.
Samo malo poglej, kakšni hodijo turisti po naših gorah. Tudi v tevicah jih vidiš in v kratkih hlačah, mogoče imajo jopico s seboj. Misliš, da je kateri od teh že slišal za folijo, da imajo čelko, obliže in nož s seboj? Pa ja, seveda. Tisti, ki planirajo nekaj urni pohod zagotovo ne. Moraš jim posebej povedat, da se v hribe hodi zjutraj, da te ne ujamejo popoldanske nevihte. Ljudje, ki ne vidijo gora iz domače hiše, so pa presenečeni, da je maja v visokogorju še sneg in podobno. Domačini so še hujši včasih, ker mislijo, da poznajo teren in bodo itak hitro nazaj. Potem se pa kaj nepredvidljivega zgodi in so nekje v hribih izpostavljeni in slabo oblečeni.
Toliko o tem, kako podučeni in dobro opremljeni ljudje se podajajo v naravo. Turist je pa vedno še malo bolj “neumen”, ker se na neki turistični destinaciji poda kam tudi samo zato, da ne bi slučajno česa zamudil ali ne videl.
Če misliš, da kaj od napisanega ni res, imaš nerealno predstavo o ljudeh.
[/quote]
Da se ne boš razpočila od samohvale. Moji otroci imajo vsi doktorate in delajo v tujini, na Jupitru, dec je najlepši na svetu, svojo prvo hišo sem kupila že v osnovni šoli, vnuki pa redno nastopajo na evroviziji. Ko boš ti, luzerka, tako sposobna in uspešna, se pa javi.
Taborniki ali skavti bi morali postati obvezni predmet v osnovni šoli. Tako pa nabijajo v lgave otrokom kup nepomembnih informacij, samo živeti ne!
[/quote]
Točno tako. Karkoli pride, bi bilo koristno, da obvladajo osnove preživetja. Je pa z vsako generacijo slabše. Generacija, ki gre zdaj proti 30, je bila še malo povezana z naravo, igrali so se na dvorišču, splezali na drevo, videli kakšno žival v bližnjem gozdu v predmestju, zdaj pa dvorišča kar samevajo, mladež pa vsak na svojem telefonu.
no, bear je bil moj prvi učitelj, ker je bil njegov priročnik za preživetje v naravi prvi, ki mi je prišel v roke. iz njega sem sploh izvedela kaj vse moram imet s seboj, če hočem it sama v “divjino”. čisto praktično branje,
skavtski priročnik Bodi pripravljen je bil tozadevno veliko slabše branje. taborniškega pa sploh nisem našla na spletu. obstaja?
jaz bi takoj šla z eno manjšo – čisto malo 4-5 ljudi max po snežniku in javniku. ali pa v kočevske gozdove. to bi me ful zanimalo, kako se tam znajt, kaj je tma užitnega, kako si naredit ogenj berz kresilnega kamna. pa še če bi nekaj dni padal dež … superca. ampak ne vem za nikogar, ki bi take “ekspedicije” organiziral. če imaš ti kak kontakt ali koga poznaš mi daj info, ti bom zelo hvaležna.
[/quote]Najbolši priročnik za preživetje je knjiga, ki jo je napisala JLA, vendar sem ga dobil samo na vpogled. Ne vprašaj me za naslov, ker sem ga pozabil.
Je pa sigurno primeren priročnik za preživetje v vojnih razmerah.
Knjigo še vedno iščem po vseh antikvarjih in bukvarnah.
Da se ne boš razpočila od samohvale. Moji otroci imajo vsi doktorate in delajo v tujini, na Jupitru, dec je najlepši na svetu, svojo prvo hišo sem kupila že v osnovni šoli, vnuki pa redno nastopajo na evroviziji. Ko boš ti, luzerka, tako sposobna in uspešna, se pa javi.
[/quote]
Kje ti vidiš samohvalo? Pišem pa o tem, da ljudje povečini nismo prav posebno pripravljeni na izjemne dogodke in razmere, ki so nam tuje. Sebe nikjer ne izvzemam iz tega opisa.
Če si pa ti superčlovek, ki se idealno znajde v vsaki situaciji in se mu nič ne more zgoditi, je pa to seveda krasno. Čeprav je večja verjetnost, da se samo ne zavedaš resnosti situacije in bi ti bilo zato še težje od nas, ki nimamo neke romantične predstave o samostojnem preživetju v naravi.
Kje ti vidiš samohvalo? Pišem pa o tem, da ljudje povečini nismo prav posebno pripravljeni na izjemne dogodke in razmere, ki so nam tuje. Sebe nikjer ne izvzemam iz tega opisa.
Če si pa ti superčlovek, ki se idealno znajde v vsaki situaciji in se mu nič ne more zgoditi, je pa to seveda krasno. Čeprav je večja verjetnost, da se samo ne zavedaš resnosti situacije in bi ti bilo zato še težje od nas, ki nimamo neke romantične predstave o samostojnem preživetju v naravi.
[/quote]
V teh dveh odstavkih si povedala moje bistvo. Morda si bolj nadarjena od mene, ampak se drugače bere kot tisto tvoje na začetku.
Najbolši priročnik za preživetje je knjiga, ki jo je napisala JLA, vendar sem ga dobil samo na vpogled. Ne vprašaj me za naslov, ker sem ga pozabil.
Je pa sigurno primeren priročnik za preživetje v vojnih razmerah.
Knjigo še vedno iščem po vseh antikvarjih in bukvarnah.
[/quote]
oh, jaz sem enkrart videla – ne vem pa, če sem to knjigo tudi domov vzela (doma imam pravo knjižnico, niti ne vem več koliko knjig imam) knjigo oz. priročnik o tem kako ravnati v “vijnih” razmerah. še iz juge ven. pa tudi ne vem naslova, prelistala sem jo na hitro, vem da je pisalo katero hrano vzeti v zaklonišče, kako opremiti zaklonišče, itd.
je pa Ljubiša Grlič napisal knjigo Užitne divje rastline, ki je povzetek drugih knjig, napisanih s strani vojaških strokovnjakov in je absolutno fantastična nkjiga – priročnik za uporabo vsakovrstnih divjih rastlin.
leta 1968 je izšla ena taka zelo podrobna knjiga isstrani JLA, saj se je oblast bala embarga na uvoz hrane in so v te namene preučili vse užitne rastline na področju Juge ter strnili zadevo v priročni Ishrana u prirodi. https://www.njuskalo.hr/strucna-literatura/ishrana-prirodi-vojni-prirucnik-dr-borivoj-vracaric-oglas-6061180
veš kako, jaz sem ugotovila, da če se hočem s tem ukvarjat, potem moram ves svoj čas posvetit temu. potem mi je služba aboslutno odveč, ker mi in preusmerja pozornost in jemlje čas, ki bi ga potrebovala za iskanje užitnih rastlin in pripravo le teh. ok, te ki rastejo an vrtu, to je mala malica, ampak ono drugo, priprava moke iz žira / želoda, iskanje pravega hrasta, nabiranje korenin, sušenje rastlin, itd. seveda potem odpade nakupovanje po trgovinah (razne mogoče soli in olja, čeprav tudi olje lahko sam narediš iz orehov in še česa) in ne potrebuješ več toliko denarja, samo to najbrž potegne tudi en tak celosten premik v glavi, premik k povsem drugačnemu načinu življenja. bolj na off, bolj počasi, fokusirano na hojo in iskanje hrane – čeravno je ne iščeš cele dneve.
verjamem, da se da preživet na tak način, z leti se zverziraš, jeseni se posvetiš nabiranju ozimnice (žir, želod, kostanji, oreh in drugo), takoj ko se malo otopli že brskaš za koreninicami in prvimi poganjki … sam bi vseeno dala v hrano vsaj riž, da je lažje kombinirat oz. jest vsaj samo riž, če res drugega ni. ne vem če bom kdaj prišla do te točke, a če bom, bo prav zanimivo. meni vsaj.
oh, jaz sem enkrart videla – ne vem pa, če sem to knjigo tudi domov vzela (doma imam pravo knjižnico, niti ne vem več koliko knjig imam) knjigo oz. priročnik o tem kako ravnati v “vijnih” razmerah. še iz juge ven. pa tudi ne vem naslova, prelistala sem jo na hitro, vem da je pisalo katero hrano vzeti v zaklonišče, kako opremiti zaklonišče, itd.
je pa Ljubiša Grlič napisal knjigo Užitne divje rastline, ki je povzetek drugih knjig, napisanih s strani vojaških strokovnjakov in je absolutno fantastična nkjiga – priročnik za uporabo vsakovrstnih divjih rastlin.
leta 1968 je izšla ena taka zelo podrobna knjiga isstrani JLA, saj se je oblast bala embarga na uvoz hrane in so v te namene preučili vse užitne rastline na področju Juge ter strnili zadevo v priročni Ishrana u prirodi. https://www.njuskalo.hr/strucna-literatura/ishrana-prirodi-vojni-prirucnik-dr-borivoj-vracaric-oglas-6061180
veš kako, jaz sem ugotovila, da če se hočem s tem ukvarjat, potem moram ves svoj čas posvetit temu. potem mi je služba aboslutno odveč, ker mi in preusmerja pozornost in jemlje čas, ki bi ga potrebovala za iskanje užitnih rastlin in pripravo le teh. ok, te ki rastejo an vrtu, to je mala malica, ampak ono drugo, priprava moke iz žira / želoda, iskanje pravega hrasta, nabiranje korenin, sušenje rastlin, itd. seveda potem odpade nakupovanje po trgovinah (razne mogoče soli in olja, čeprav tudi olje lahko sam narediš iz orehov in še česa) in ne potrebuješ več toliko denarja, samo to najbrž potegne tudi en tak celosten premik v glavi, premik k povsem drugačnemu načinu življenja. bolj na off, bolj počasi, fokusirano na hojo in iskanje hrane – čeravno je ne iščeš cele dneve.
verjamem, da se da preživet na tak način, z leti se zverziraš, jeseni se posvetiš nabiranju ozimnice (žir, želod, kostanji, oreh in drugo), takoj ko se malo otopli že brskaš za koreninicami in prvimi poganjki … sam bi vseeno dala v hrano vsaj riž, da je lažje kombinirat oz. jest vsaj samo riž, če res drugega ni. ne vem če bom kdaj prišla do te točke, a če bom, bo prav zanimivo. meni vsaj.
[/quote]
:))))))))) zdaj si me tolk sprovociral, da sem šla na spelt gledat, če ta knjiga obstaja in sem jo našla – kompletno, ima preko 350 strani. tukaj je link do nje http://www.perforum.info/index.php?topic=971.0
tisti, ki jo je dal na splet pa je še dopisal:
vojna knjiga iz bivše jugoslavije pisana još nekad ’60-ih godina, a ovo ovde je treće izdanje iz 1990. i siguran sam zadnje.. knjiga je poprilično u “survivalist” fazonu, i mogu reći da je izuzetno korisna i vrijedna. pored jako puno informacija o jestivim biljkama, životinjama i gljivama kod nas, tu je i dosta toga o kuvanju, spremanju i konzerviranju hrane, otrovnim biljkama, prvoj pomoći u prirodi, snadbjevanju vodom, lovu i ribolovu, improvizovanom smještaju u prirodi i uopšte raznim temama vezanim za preživljavanje u prirodi. pošto se jna i sfrj raspala knjiga ne posjeduje copyright te je možemo slobodno čitati i dijeliti, hehe..
napomena: internetom je dugo kružio pdf ove knjige gdje nije bilo ni pola stranica. ovaj pdf je kompletna verzija knjige sa svim stranicama! knjiga je optimizovana za štampu i čitanje.
hvala ti za tole.
oh, jaz sem enkrart videla – ne vem pa, če sem to knjigo tudi domov vzela (doma imam pravo knjižnico, niti ne vem več koliko knjig imam) knjigo oz. priročnik o tem kako ravnati v “vijnih” razmerah. še iz juge ven. pa tudi ne vem naslova, prelistala sem jo na hitro, vem da je pisalo katero hrano vzeti v zaklonišče, kako opremiti zaklonišče, itd.
je pa Ljubiša Grlič napisal knjigo Užitne divje rastline, ki je povzetek drugih knjig, napisanih s strani vojaških strokovnjakov in je absolutno fantastična nkjiga – priročnik za uporabo vsakovrstnih divjih rastlin.
leta 1968 je izšla ena taka zelo podrobna knjiga isstrani JLA, saj se je oblast bala embarga na uvoz hrane in so v te namene preučili vse užitne rastline na področju Juge ter strnili zadevo v priročni Ishrana u prirodi. https://www.njuskalo.hr/strucna-literatura/ishrana-prirodi-vojni-prirucnik-dr-borivoj-vracaric-oglas-6061180
veš kako, jaz sem ugotovila, da če se hočem s tem ukvarjat, potem moram ves svoj čas posvetit temu. potem mi je služba aboslutno odveč, ker mi in preusmerja pozornost in jemlje čas, ki bi ga potrebovala za iskanje užitnih rastlin in pripravo le teh. ok, te ki rastejo an vrtu, to je mala malica, ampak ono drugo, priprava moke iz žira / želoda, iskanje pravega hrasta, nabiranje korenin, sušenje rastlin, itd. seveda potem odpade nakupovanje po trgovinah (razne mogoče soli in olja, čeprav tudi olje lahko sam narediš iz orehov in še česa) in ne potrebuješ več toliko denarja, samo to najbrž potegne tudi en tak celosten premik v glavi, premik k povsem drugačnemu načinu življenja. bolj na off, bolj počasi, fokusirano na hojo in iskanje hrane – čeravno je ne iščeš cele dneve.
verjamem, da se da preživet na tak način, z leti se zverziraš, jeseni se posvetiš nabiranju ozimnice (žir, želod, kostanji, oreh in drugo), takoj ko se malo otopli že brskaš za koreninicami in prvimi poganjki … sam bi vseeno dala v hrano vsaj riž, da je lažje kombinirat oz. jest vsaj samo riž, če res drugega ni. ne vem če bom kdaj prišla do te točke, a če bom, bo prav zanimivo. meni vsaj.
[/quote]
Tisto od Ljubiše imam, išče pa tisto, kako jesti kače, kuščarje, koreninice, gomolje in kar je še te divje košte
Tisto od Ljubiše imam, išče pa tisto, kako jesti kače, kuščarje, koreninice, gomolje in kar je še te divje košte
[/quote]
ok, mesu se jaz izognem, razen pogojno gosenicam in podobnim stvarem, ki jih lahko ujamem. ne bi lovila, ker niti ubit ne bi mogla. torej bi bilo pri nama tako, da če bi šla skupaj kam, bi ti lovil, jaz pa nabirala. pravi primitivni par. hahaha
ok, mesu se jaz izognem, razen pogojno gosenicam in podobnim stvarem, ki jih lahko ujamem. ne bi lovila, ker niti ubit ne bi mogla. torej bi bilo pri nama tako, da če bi šla skupaj kam, bi ti lovil, jaz pa nabirala. pravi primitivni par. hahaha
[/quote]
Pojma nima kaj bi ti ubila in pojedla, ko bi bilo kritično. Jaz se poizkusil neke “eksremne” zadeve in preživel.
Vsak dan pa ne bi zobal nekih ekstremnih “smešnic”!
