Diznilend ali kaj podobnega)
Če mene vprašaš, bi 3,5 letnik imel dosti več od metanja kamnov v ribnik in spehoda po travniku z vohanjem rožic in raziskovanja žuželk. Če boš imela srečo, bosta ujela tudi kakšno kobilico in jo lahko skupaj opazovla v kozarcu za kumarice, ko ga lahko vzameš s seboj na izlet… Sama ga lahko veliko lepše animiraš kot te nori luna parki… To je samo finta za zdolgočasene potrošnike.
Verjamem, da je krasno, če otrok čuti stik z naravo in se starši potrudimo in mu to tudi omogočimo.
Kljub temu smo mi “nasedli” potrošništvu in smo lani šli za nekaj dni v Disneyland s takrat tri in nekaj letnico (in 8-mesečno dojenčico). Imeli smo se krasno. Ni mogla obiskati vseh stvari, a jih je veliko, ki so bile zanjo primerne. Celotno doživetje ji je ostalo zelo v spominu in se po enem letu še marsičesa spomni. Tam še odrasli mislijo, da so prišli v pravljico, otroci pa verjetno res zaživijo v pravljici.
Je pa seveda res, da je vse skupaj velika komercializacija in še pregrešno draga. Poleg tega je v glavni sezoni velikanska gneča – tako, da odsvetujem obisk čez vikend.
Mi smo imeli priliki iti, in smo pač šli. Če bi imeli izbiro, bi počakali še nekaj let, predvsem zaradi dojenčice.