To je že prav zabavno postalo: vsakič, ko vprašam za dvojino besede DNO, dobim napačne odgovore. Postala je prava družabna igra. Kaj bi vi rekli?

Ed.:dno
Dv.:dni
Mn.:dna
Lp!

Mislim, da bi lahko bilo: eno dno, dva dna in tri dna..Uf, zoprno! 🙂 LP!

pupica, dv. od besede DNO je DNA

Pomagajte si s podnom, pa bo lažje 🙂

Se je temu mogoce izogniti pri pisanju teksta tako, da npr. napises: ” Na tla sem polozila dve vedri. Tako na enem, kakor na drugem dnu sem opazila nekaj peska.” ? LP!

Hecna, tvoja rešitev bi včasih kar prav prišla. :))
Sicer pa pri sklanjanju ni kaj ugibati in razpravljati, stvari so bolj ali manj jasne: dno je sr. sp., ker samostojno ni najlažji za sklanjanje, si pomagamo s tipičnim mesto; torej je im. dv. dni; posebnost je v rod. dv. in mn. – dvojnica dan poleg dnov.
Vsi tisti, ki niste prepričani, posezite po predlogu Hecne. :))

Napaka – poden je namreč moškega spola.

Vem, vem. Asociacijo sem dobila, ko sem se spomnila na tisti vic, kjer se Anglež in Slovenec pogovarjata, kateri jezik je težji za uporabo. Pravi Anglež: pri nas napišemo exercise, rečemo pa eksersajz. Slovenec: to ni nič, pri nas napišemo lonec, rečemo pa pisker.

Se popolnoma strinjam s Tejo.
Podobne dileme se pojavljajo tudi pri samostalniku ZLO.
Vse je isto kot pri dnu, posebnost je spet v rod. dv. in mn., kjer je pravilna oblika ZEL. Vem, se sliši hecno.

Vsekakor pa se mi zdi predlog hecne zelo uporaben :))

Dna.Absoulutno.Mislim,da gre za množinsko obliko tudi v dvojini.Tako kot vrata naprimer.Kaj vi menite?

Ne ne, Mirjana, večkrat preverjeno (vsakokrat, ko malo pozabim), tako kot v primeru zlo (kot pravi ametist).

teja, kje si dobila podatek da je im. dv. od DNO DNI?!

V pravopisnem slovarju. Tip je seveda opisan tudi v Slovnici (mislim, da je tam kot primer zlo).

Eno dno.
Dva dna.
Več dni? Ha ha, kaj pa več dnov?

Ne boš verjela (ali pa boš), več dnov ali dan. Je lahko zabavna tale naša slovenščina, kajne?

Lahko kdo napiše celo tabelo z možnostmi, da se bo vedelo. Hvala!

ed. dv. mn.
im. (eno) DNO (dve) DNI (tri) DNA
rod. DNA DNOV DNOV
daj. DNU DNOMA DNOM
tož. DNO DNI DNA
mest. DNU DNIH DNIH
or. DNOM DNOMA DNI

Teja, torej praviš, da je možno tudi
več dan (namesto dnov).

Recimo, če bi kdo rekel: “Več dnov je imelo tako napako.” bi mi bilo vse jasno.
Če bi mi kdo rekel:”Več dan je imelo tako napako.” pa ne vem, če bi vedela, da gre za dno.

Kaj pa drugi, poznate uporabo besede dan v takem kontekstu?

Ne morem verjet… Jaz sem pa mislila, da sta dve dnesi… :)) Kot dve drevesi… Pa vem nekaj več o naši slovenščini.

Še boljša je tista o težki francoščini in še težji slovenšini. Francoz reče: mi pišemo bordeaux in izgovorimo bordo. Slovenec pa pravi: to je prava malenkost: mi napišemo nočna posoda izgovorimo pa kahla:)

lp
T.

No, rabim te rodilniške oblike (dan) pač ne, le kdo bi me razumel, tudi nisem slišala, da bi jo kdo drug. Je pa res, da dnov ne štejemo pogosto.

Ja, torej, kot italijanka v Sloveniji, je ena izmed prvih stvari, ki mi jih je profesor povedal ta, da besede srednjega spola (torej tiste, ki se končajo na E ali O), imajo dvojino na I. Cisto preprosto. Torej: merilo-merili, opozorilo-opozorili in tudi dno-dni.

He he, kakšna frajerka postanem, ko to oprašanje postavim priljateljem!!

pardon, VPRAŠANJE:

SSKJ pravi, da je DAN za rod. mn. in dv. stilizirano. Mest. mn. je lahko tudi DNEH, a se zaradi možne zamenjave z DNEM (=24 ur) redko uporablja.

Im. dv. je DNI, kot pravi Didi.

Tu je cela sklanjatev:
Ednina Dvojina Množina
1. Imenovalnik dno dni dna
2. Rodilnik dna dan, dnov dan, dnov
3. Dajalnik dnu dnoma dnom
4. Tožilnik dno dni dna
5. Mestnik dnu dneh dneh
6. Orodnik dnom dnoma dni

(z naslova http://www.amebis.si/sklanjanje/)