Tule berem teme in se eni posmehujete tistim, ki so sami privarčevali le 80.000. Sicer ne vem koliko so stari, ampak sklepam, da ne ravno 80 let. Verjetno nekje 30, 40 let, ker gre za nakupe stanovanj.

Eni se posmehujete, da je to malo denarja. Pa je res?

Recimo moj osebni primer:

stara 45 let, je res malo, če bi v 20 letih privarčevala 80.000?

Po diplomi nekaj časa brezposelna, ni bilo osnovnih šans, da dobim kako službo. Na stotine vlog. Nič. Potem sem se vpisala na faks, da bi imela status in delala prek študenta par let. Plačilo manj kot čistilka, sploh, če štejem, da ni dopusta, da ni prevoza, ni malice, da se leta ne štejejo, da ni regresa, bolniške… v glavnem podn. Zahtevali pa diplomo. Potem pri 28ih dobila končno pripravništvo (čeprav sem imela več let izkušenj). Po 12 mesecih pripravništva končno polna plača. Mislim, da je bila 850 evrov. Do danes je narastla do skoraj 1400 evrov.

Torej, če računam od 25tega leta naprej do danes: 20 let. Če bi hotela privarčevati 80.000, bi to pomenilo 4000 na leto. Hm, ja bi šlo, če bi me kdo finančno podpiral in mi plačeval račune.

Pa je treba upoštevat, da ima dosti mojih vrstnikov plačo celo pod jurja, da imam še kar ok plačo proti nekaterim. Pa ja, bi rada vedela kako prihraniti toliko, da ne bo sramotna z vidika monovcev. Menda je monovcem sramotno malo 80 jurjev.

Tisti, ki pa vzame kredit za 80 jurjev pa potem pomeni,d a mora skupaj spraviti koliko? 110.000?

Kateri faks pa so končala?

Sem eno leto mlajša od tebe. Srednje šole si nisem mogla privoščiti, ker ni bilo denarja za to. Sem si našla delo in redno hodila v šolo. Tekom srednje šole sem nasparala za izpit in avto. Fax sem naredila ob delu in zraven sparala. Problem je, ker eni ne znate sparati. Če greš ven na kofe s prijateljem in on plača pijačo, daš avtomatsko 4 eur v šparovec. Tako se začne. Če se ti odlima podplat na čevlju, neseš k čevljarju in daš par evr, 20 (40 ali 100) daš v šparovec, itd.

Jaz sem nasparala več kot 80.000. Brez vez in poznanstev. Jaz. Sama.

Hm. Zadnja leta sem nesla  3 pare čevljev k čevljarju. Prva dva para, vsak po 18€ za lepljenje podplata. Oba para sta se takoj razlepila. 36€ sem vrgla stran. Tretji par sem nesla k drugemu čevljarju, 16€. Zaenkrat še držijo. Bomo videli. Pred tem pa sem kupila kup lepil, sama lepila. Vse šlo narazen. Torej ja, šparanje s čevljarji ja… bebavo.

Kar se kave tiče: je ne pijem. Zadnjič pa, da mi je kdo plačal pijačo, je bilo pa dobrih 5 let nazaj. V lokale redko grem, plačam si pa sama. REcimo enkrat na leto Letos še nisem bila. Lani pa enkrat nekaj pojesti.

Tako, da blebetanja o čevljarjih, kavi pri meni ne vžgejo.

Privarčevanih 80k za nekoga, ki je imel podpovprečno plačo in živel v najemu je super.

Jaz imam lastniško stanovanje, kupila s kreditom pri skoraj 30ih. Če odštejem neodplačan kredit, imam premoženja okoli 170k. Všteto vse (avto, prihranki, naložbe, vrednost stanovanja….). Plača ko sem ga kupila podpovprečna, sedaj že skoraj desetletje nad povprečjem. Stanovanje kupila za 95k, sedaj je vredno okoli 160k.

Ja, ja in potem svizec zavije čokolada. Če si se šolala in celo študirala ob delu je to kar resen finančni zalogaj, kje so potem še tekoči stroški, tudi če si samo prispevala del v skupnem gospodinjstvu, to ni tako malo, pa hrana in obleka. To je minimum za življenje. Pa da si imela nizko plačo? Tale tvoja računica ne pije vode. Seveda, če  si zaslužila še postrani (beri prostitucija) potem je nekoliko lažje. Samo si morala imeti pa kar obširno klientelo in hudo nabasan urnik, ti tepka.

To ni malo, zelo dobro je.

Diplomirala na bednem faksu, v casu, ko je bila v slo najvecja kriza. Delala vedno za minimalko. Trenutno za 4 ure zaradi otrok. Bom pustila in se zaposlila doma. Prisparano imam cca 4k. Stanovanjski problem resen zaradi dedovanja. Nima veliko prihranjenega imam pa veliko casa. Ce bo kriza prodamo nepremicnino v kateri smo in gremo v stanovanje.

Ja, tudi meni se zdi to veliko. Monovcem pa se ti zdi to smešno malo.

Vem da so sošolci v SŠ in na faksu večinoma imeli vsega dovolj, polno rit denarja. Tako, da so bolje štartali v lajf kot jaz. Tudi večina je bistveno prej dobila službo kot jaz.

Ampak vseeno, če so jim drugi vse postregli, zakaj se potem posmehujejo  tistim, ki so sami privarčevali toliko kot pač so? In če je nekdo sam privarčeval 80 tisoč. se mi zdi veliko.

POsmehujejo se tisti, ki so jim drugi vse k riti prineseli in ne vedo kako je, če moraš sam kaj ustvariti.

Babuska   23.04.2025 ob 16:10

Sem eno leto mlajša od tebe. Srednje šole si nisem mogla privoščiti, ker ni bilo denarja za to. Sem si našla delo in redno hodila v šolo. Tekom srednje šole sem nasparala za izpit in avto. Fax sem naredila ob delu in zraven sparala. Problem je, ker eni ne znate sparati. Če greš ven na kofe s prijateljem in on plača pijačo, daš avtomatsko 4 eur v šparovec. Tako se začne. Če se ti odlima podplat na čevlju, neseš k čevljarju in daš par evr, 20 (40 ali 100) daš v šparovec, itd.

Jaz sem nasparala več kot 80.000. Brez vez in poznanstev. Jaz. Sama.

_________

Si pozabila povedat, da si živela doma, nisi plačevala najemnine, stroškov itd., a ne?

Ni malo. Veliko jih še toliko nima. Problem je v tem da zgubljajo vrednost in si dejansko ne moreš kaj prida privoščit z njimi.

Jaz nimam našparano praktično nič…. 2 povprečni plači, 2 šoloobvezna otroka in kredit za stanovanje…. nemogoče kaj našparat.

Tvoj svizec lahko kar tebe zavije v celofan. Zelo realno je, kar je napisala.

Moj primer: doštudirals pri 23 in se zaposlila že med absolventom, ker mojega kadra primanjkuje -takrat in sedaj še vedno.

Začetna plača takrat povprečna in enako še naslednjih 20 let, zdaj 15 let malo nad povprečjem (trenutno 2200€ netto). Nič posebnega.

Pri 30 je bila hiša zgrajena, predvsem z lastnim delom in pomočjo prijateljev. Potem ločitev, bivši mož mi še do sedaj ni izplačal mojega deleža, bo ga podedoval moj sin. Šla proč, kupila prvo malo stanovanje na kredit, takrat za 35000€ na 15 let, zdaj vredno 65000€, nato kupila večje stanovanje z novim kreditom za 80000€, zdaj je vredno 130000€ kredit bo čez dve leti izplačan.
Manjše stanovanje oddajam za 400€/mesec, dokler ga ne bo potreboval sin (ali pa jaz, odvisno, kateri bo rabil večje), denar od najemnine dajem polovico na stran, druga polovica je za morebitna popravila, obnovo.
Avto je vreden kakih 10000€, pač pa me bo držal do smrti, če se ne zgodi kak karambol, torej dodatno zapravljanje za pločevino odpade.

Za sina nisem prejema alimentov od bivšega, on je na minimalcu in občasno brezposeln. Kar imam, sem ustvarila sama, brez pomoči. Pa nisem nič pretiravala z varčevanjem. Vsako leto sva šla s sinom na morje, pač ne na drage destinacije. Jemo domačo hrano, zelo dobro kuham in z veseljem. Na cunjah, čevljih ali frizurah ne trošim, pa sem vseeno vedno urejena. Kupujem premišljeno in kvalitetno, nekaj zašijem ali spletem tudi sama. Nosim unikate.
Obe stanovanji sta vredni skupaj 200000€, prihrankov imam okoli 25000€ v gotovini, nekaj zlata.

Kateri svizec bo zavil čokolado? Kreten sitni oporečniški.

Zmagajo pa tisti, ki so sami pri 30ih zgradili hišo. Svizci pa to.

Jaz sem imel pred 25-im letom zgrajeno hišo. Za začetek sem delal karkoli  in vsaj 12 ur na dan. Kasneje v svojem fohu v neki firmi in še kasneje kot SP še danes. Le da sedaj delam kolikor se mi da in če se mi ne da, delo odklonim. O prihranjeni številki se pa ne pogovarjam, to bo pripadlo otrokom.

Škoda, da nisi pred 10 leti vzela kredita, kupila nepremičnino. Za polog si imela super podlago. Zdaj bi ob odplačanem kreditu imela namesto 80 lahko še več.
Sicer pa bravo, da ti je to uspelo.

In kje si živelo do takrat, ko je bila bajta zgrajena, se pravi do 30-ega leta?

Pod 80 jurjev nisem mislila, da mora nekdo imet toliko na računu. V mislih sem imela tudi tiste, ki so pač kupili nepremično ali kaj podobnega.

Ampak ja, sem pričakovala, da se bodo pojavili tudi taki super monovci, ki so pred 25tim leti sami zgradili hišo :).

Moj kolega je tudi tako pameten kot monovci. Samo pozabi omeniti, da živi v stanovanju, ki sta v celti plačala tast in tašča. Pa, da je on sam pojerbal pol nove hiše.

Pa kolegica je tudi izjemno pametna glede imetja, služb. Pozabi omeniti, da živi zastonj v hiši tasta in tašče, da ne plačuje niti ene položnice. Da bo pa ta hiša ziher njuna in da sta tudi njena starša ji zazihrala dve hiši. Torej kot par imata 3 hiše. Pa, da za darilo za RD dobi letalsko karto za Maldive in podobno. Ampak ja, ona ve vse o financah.

Ti, ki praviš, da si pred 25tim letom zgradil hišo. Daj zaupaj kje so take čudežne službe, da si zaslužil toliko denarja? Očitno si začel pri 15 delati ali kako? Pa kar 12 ur na dan? Ampak ja, tudi, če si pri 25ih že delal 10 let, 12 ur na dan. Je morala biti to fajn plačana služba.

Daj zaupaj nam kake so to službe , da tako fajn plačajo?

ni malo…bedno pa je beseda šparat-komu na čast.

zdaj živim…

No, jaz imam okrog 60 tisoč pri 28 ih in to res ni veliko ker da kaj kupim za živet noter moram na drug konec Slovenije

Kot prvo nisem živelO, ker sem evidentno ženska in sem torej živelA, če ne znaš brat. Kje pa na splošno po tvoje živijo ljudje takoj po končanem šolanju?

Dalje: Živela sem kaki dve leti na svojem rodnem domu, nato pa z možem na domu njegovih staršev. Pa ne na njihove stroške, če si to mislil. Vse stroške zase sva pokrivala sama, celo njegovima staršema pomagala.

Kaj kurac nekaj natolcuješ in hočeš, da bi vsi bili tako nesposobni, kot ti. Ti nisem kriva, če ti ne znaš in se ti ne ljubi. Še ne pomeni, da smo vsi samo na mamini zizi, na kompu in na socialki. Pa ne rinemo vsi v kurčevo meglo Ljubljansko, zato se kar ti jebi s tvojo preplačano najemnino, zakaj pa siliš tja.

Nekateri pač delamo, ne zapravljamo, imamo cilje, jim sledimo, ne hodimo po pijačkah in na nohte, ne vozimo pločevine na leasing, ampak stanju v denarnici primerno staro garo za 200€, dokler ni denarja dovolj za kaj drugega.

Še kaj?

Ja pač normlano nisi ravno živela, ne? Par let brezposelnosti, neka brezvezna študentska dela…temu mularija pravi buzeranti, umetniki

Seveda se ti pozna na financah, čudno bi bilo, če se ti ne bi..

Povprečni 45 letniki so poročeni. Torej bi v dvoje morali spraviti skupaj za 160 jurjev imetja. Večinoma res imajo stanovanja, ki so kaj takega vredna. Ampak, v kolikor jim niso starši navalili kup denarja, so globoko v kreditih. Torej imajo stanovanje,a mapk ga bodo še kar dolgo odplačevali.

Tako, da ja so redki posamezniki, ki imajo za 80 jurjev imetja oz v dvoje 160. Pa da so ga sami ustvarili. Tisti, ki dejansko imajo toliko imetja, so večinoma ali erbali ali pa pač dobili v dar.

So izjeme, ki fajn služijo, ja IZJEME. Samo tisti ne visijo na monu in ne pišejo pravljic o tem kako so pri 25, 30 sami zgradili hiše.

Dalje: Živela sem kaki dve leti na svojem rodnem domu, nato pa z možem na domu njegovih staršev. Pa ne na njihove stroške, če si to mislil. Vse stroške zase sva pokrivala sama, celo njegovima staršema pomagala.

__________

Najemnine si/sta pa koliko plačevala?

Če je nista, potem se nikar ne prsi, kako si/sta vse sama ustvarila in prišparala.

Nekateri se ne vseljujemo v mansarde staršev ali tašč in potem naokoli razlagamo, kako smo si popolnoma sami uspeli kupit neko luknjo v vukojebini. Zato se tudi ne postavljamo nad ljudi, ki so “nesposobni” našparat toliko kot nekdo, ki je do 30-ega leta bivakiral v otroški sobici.