do katerega leta imate otroke v vozičku
Pa še to – spanje (oz. nek približek temu) otrok v vozičku, kjer je ali ves skrivenčen, ali pa mu noge bingljajo dol, mora biti hudo udobno in dobro za otroka. Še dobro, da se pa razburjate, ko da kdo otroka po vaše prezgodaj v športni del vozička, ali pa uporablja kaj, kar je danes “strup” za hrbtenico. Ker potem, ko je otrok že starejši, pa njegova hrbtenica ni več pomembna… Eh, brezveze, samo ne vem, zakaj vam je tako prekleto hudo potrpet tiste par let, ko so otroci manjši in hodit spat ob malo manj poznih urah na dopustu? Saj lahko greste naokoli tudi zvečer, smo in še vedno tudi mi hodimo zvečer naokoli, pa vseeno moji ne visijo na stolih in “spijo” (no, vaši pa to očitno počnejo v vozičkih), medtem ko midva čvekava z drugimi do naslednjega dne. Če bi radi žurali do jutranjih ur, potem pejte na dopust brez otrok.
Hm, se ti najdeš med tistimi, ki prevaža naokoli petletnika ali štiriletnika?!? Če se, potem pač spadaš v to kategorijo. Sori, če ti paše, ali pa ne – ja, pač si lena. Če pa pišeš o dveletniku, pa si zgrešila.Torej – kaj bi rada povedala? Da se ti zdi normalno prevažat štiriletnika ali celo petletnika v vozičku?!? Ne, ni normalno! Četudi imaš voziček (maclarna, a ne?), ki to zdrži, večina drugih ne – z razlogom![/quote]
Ja, lani smo imeli 4 letnico, za katero smo imeli vozicek. In ne, nisem bila in nisem lena. NIsem pa edina, ki je pisala, zakaj se vozicek uporablja. Mi ga bomo tudi se drugo leto pri triletnici pa morda na kaksnem izletu tudi se kasneje.
Tudi to ni izgovor. Sem potovala s hčerko, ko je bila stara 4 mesece in naprej in kasneje, ko je imela 4 leta. Pa je bilo potovanje, ne sprehodi okoli galerij.
Komaj čakam, da bo september in da vidim, če boste prvčke v vozičkih pripeljali pred razrede.
p.s. Se ne čudim več, da imajo froci zadnje čase popravce iz telesne vzgoje…
Še dobro, da vas, pametnih bab, ne srečujem v realnosti:-) Bi me zagotovo čudno gledale, ko našo veliko deklico prevažam v vozičku. No, pa saj v resnici mi ne bi nič rekle, ker v realnem svetu itak nikomur ne solite pameti, prepucavate se samo tule na monu, v varni anonimnosti. Resnica je pa ta, da je naša deklica za svojo starost enega leta zelo velika, po drugi strani je pa močno hipotona, komaj mesec dni samostojno sedi in zagotovo še ne bo kmalu shodila. In tudi ko bo shodila, je ne bom kar gnala na dvokilometrske pohode, na katerih mi bo sredi poti omagala in jo bom potem junaško nosila. Ne, s sabo bom vzela voziček, v katerem si bo deklica lahko spočila, ko bo želela. In moj hrbet mi bo hvaležen. Kaj si bo ob tem mislila kakšna vase zaverovana mona, mi bo pa prav dol viselo. Pa čeprav bo moja punčka takrat morda stara pet let in voziček zanjo posebej prilagojen.
Odkar imamo otroke, se poskušamo prilagajat njim. Oz. “najšibkejšemu členu”. Naša dva sta šla ven iz vozička, ko sta shodila. Sin se je pred tem zelo rad vozil v vozičku, hči pa niti ne. Dopuste, oglede in obnašanje smo prilagodili njima. Res je, da sta samo 20 mesecev razlike, zato nekako lahko počneta enake stvari od cca 3 let starosti mlajše. Če je pri hoji treba, pač upočasnimo ritem. Na dopustih trenutno ne čutim potrebe po posedanju v lokalih zvečer, po obiskovanju stojnic v pozni noči, otroka sta sicer malo dlje pokonci, po večerji gremo na krajši sprehod, se umit in nato gresta otroka spat. Pravzaprav gresta z veseljem spat, midva pa, ko otroka zaspita, se usedeva pred prikolico in spijeva pivo.
Za obiske velikih mest in zabavišč in muzejev in ostalega bo še časa. Nič ne bosta zamudila, če bomo na te oglede hodili, ko bosta tudi onadva dorasla temu. Težavnost in zahtevnost stopnjujemo z njunim odraščanjem. Lani smo bili trije na biciklu in ena na poganjalčku (kolo brez pedal) na krajših razdaljah, letos že vsi štirje na biciklu in smo tudi dlje kolesarili. Letos smo šli prvič v nek zabaviščni park v Italijo (precej precej manjši kot Gardaland), ker smo presodili, da sta oba zmožna celodnevnega obiska in zabave brez da bi koga morali nosit, uspavat, prenašat v naročju ipd. Stara sta 7 in 5,5 let.
Če bi jaz ponudila mojemu sinu pri 5 letih, da ga peljem v vozičku zvečer na sprehod v mesto oz. da ga peljem, ker z možem želiva it na pijačo, bi se razjokal, ker bi ga bilo sram in se v voziček ne bi usedel niti pod razno. Ma kje, poln energije, pleza po drevesih, kolesari brez pomožnih koleščk že par let, plava brez rokavčkov in da mu pokažem voziček?! Se hecamo?
Kaj se pa ti repenčiš? Preberi počasi vse, kar smo napisale nevozičkarice, pa boš mogoče ugotovila, da se nimaš za kaj razburjat! Vsaj še nekaj časa ne. Na kratko pa tale povzetek – če je otrok zdrav (bo šlo?!?!), pač ni ok, da ga skoraj do šole prevažaš v vozičku! Se ti zdi, da tvoj otrok spada v to kategorijo?!?
moja dva -prvi je bil brez probleme v vozičku tja do dveh let in pol,čeprav tega nismo redno prakticirali, ker se nama ni dalo ves čas marele za sabo vlačiti
-drugi je shodil pri desetih mesecih in je bil star leto in pol, ko ga nisi več obdržal v vozičku. pri treh mesecih se je poskušal dvigova ti v košari vozička, tako da se je oprijel robov. kako mu je to ratalo, mi še danes ni jasno. in potem so se našle razne tete, ki so pridigale, kako se tega ne sme delati, ker je še premajhen.ne vem, ampak nekako me ni ubogal, ko sem mu rekla, naj leže nazaj ;-).
danes -prvi je športnik, živahen…
-tamali je pa bolj lene sorte
razvoj otroka sicer poteka po nekih zakonitostih, ki pa niso zacementirana-en prej, drugi kasneje. nekatere faze pri nekaterih otrocih popolnoma odpadejo.
Seveda, samo voziček pri tem nima nobene veze…. In to, da petletnika prevažaš v vozičku, je prej dokaz, da ima otrok (resnično zdravstvene) ali pa ti (hm, kakšne že?) konkretne probleme.[/quote]
vprašanje je do kdaj naj bi bil otrok v vozičku-petletiki so iz drugea vica.
odgovarjam na prvi post -voziček