Veliko pišete o maminih sinčkih, kako dolgo živijo pri mamah itd. Kdaj, ob kateri starosti, pa je po vašem mnenju skrajni čas, da se otrok osamosvoji in odseli na svoje?
Ali pa vprašanje za ženske, do katere starosti bi še tolerirale, da vaš fant živi pri mami? Bi sploh bile s tipom, ki že hodi v službo, a živi s starši?

Jaz osebno mislim, da je po 25. letu res že malo čudno, če si še vedno doma. Tudi izkušnja s podnajemom, en nujno s punco,, lahko tudi s kolegi, je dobra življenjska izkušnja. Naučiš se načrtovat stroške, gospodarno ravnat z denarjem, biti dejansko samostojen.

Zakaj bi šel nekdo pred 30.letom v najem, če ni potrebe.
Če ima dekle, s katero se počasi pripravljata in šparata za svoje gnezdo.

Če imata oče in mama normalne meje in se ne vtakneta v vsako pasjo figo.
Če so stvari pošlihtane in delo porazdeljeno med vse.

Pri 30 si že izdelana oseba, ki ima neke svoje zakoreninjene življenjske navade, službeno rutino, rutino življenja doma. In če se do takrat navadiš na življenje v svoji “najstniški sobici” s compom in TV, v stanovanju, kjer o vsem odločajo starši, boš težko znal upravljati svoje gnezdo, še manj pa bil sposoben normalnega partnerskega življenja z drugo osebo, ki ni mama. Ne moreš zaživet z nekom, ko se poročiš ali ko je punca že noseča. Prej moraš ugotovit kako je z življenjem v dvoje. In to prej, preden se z nekom podaš v skupne kredite.

To je predolgo
Na svoje je treba, ko končaš šolanje.
Ker je tudi to del šolanja za življenje.
Če ostajaš doma, si mnogo tega zamudil in ne moreš se razviti v kompletno osebnost nikoli več.
[/quote]

Ahh, kje pa.
Moj dva sinova sta šla oba malce pred 30.letom.
Oba normalna, odgovorna in delovna.
Sem ju fajn crkljala, pa sta se kar lepo počasi spuščala po svoje, dokler nista lepo pristala v samostojnosti.
Hči je še doma.
24 let.
Uživa v življenju, dela, potuje in vem, da se bo nekega dne popolnoma osamosvojila.

Je pa res, da mi ni bilo nikoli hudo , ko sta odšla na svoje.
Ker tako mora biti.

Pri 30 si že izdelana oseba, ki ima neke svoje zakoreninjene življenjske navade, službeno rutino, rutino življenja doma. In če se do takrat navadiš na življenje v svoji “najstniški sobici” s compom in TV, v stanovanju, kjer o vsem odločajo starši, boš težko znal upravljati svoje gnezdo, še manj pa bil sposoben normalnega partnerskega življenja z drugo osebo, ki ni mama. Ne moreš zaživet z nekom, ko se poročiš ali ko je punca že noseča. Prej moraš ugotovit kako je z življenjem v dvoje. In to prej, preden se z nekom podaš v skupne kredite.
[/quote]

Pri nas smo odločali vsi.
Za skupno dobro.

Ni pravila. Odvisno od tega, na kakšen način živijo starši in otroci skupaj.
Moj nečak je star 28 in živi doma. Mama zanj skuha izjemoma, ko se v naprej dogovorijo. Npr. filane paorike ima zelo rad in jih ne zamudi. Pere si sam, ker kma svoj način uporabe mehčalca. Svojo sobo pospravlja sam, čez vikende je pa sploh sam, ker gresta brat in svakinja večinoma na vikend. Čeprav je edinec, ni razvajem. Počasi razmišlja o nakupu stanovanja.

To iti na svoje je actually marksistični mit, s katerim slednji uničujejo družino in družinske posle.

Tak, fyi. Mimogrede, ane.

To ko ti gušiš ane, brez da bi osmislila malo zadeve, to greš ti Satanu aveš, tvoja duša gre sužnjit k njemu oziroma v tišino mira se odajaš, končuješ potovanje. Tak, fiy.

Zavisi od okoliščin. Nekje po zaključku študija oziroma 25. letu je prav, da začne razmišljati o osamosvojitvi. Narediti približen plan in se ga držati, ne pa živeti iz dneva v dan brez konkretnih ciljev. Najem za daljši čas se mi zdi po svoje metanje denarja stran, a nekje po 30. je pa dobro iti na svoje.

Po zadnjih ukrepih Banke Slovenije do 40 vsaj

Ampak tu se pa vedete kot da smo res v Švici. Kreditov vaši otroci NE BODO DOBILI, torej bo najem, ali šparanje vsaj do 30. Kaj vam ni jasno, gospodarno ravnanje z denarjem? Ja kaj pa bo naredil s 300€ ki mu bodo ostali ko poplača najemnino. Neverjetno

Ampak tu se pa vedete kot da smo res v Švici. Kreditov vaši otroci NE BODO DOBILI, torej bo najem, ali šparanje vsaj do 30. Kaj vam ni jasno, gospodarno ravnanje z denarjem? Ja kaj pa bo naredil s 300€ ki mu bodo ostali ko poplača najemnino. Neverjetno
[/quote]

Priceless. Spet izganja-te čarovnice in čarovnike. 😂😂
Ste kot ovce, ki zablejate, ko se oglasi neuravnovešeni.
Blagor vam za prirojeno debilnost. Se mi smilite!

Pri nas smo odločali vsi.
Za skupno dobro.
[/quote]

Si ne predstavljam družine, kjer bi mama 25-letnega sina vprašala, kakšne brisače naj d v kopalnico ali kakšen tepih na hodnik, kje bo kaj v dnevni sobi. Ponavadi to mame vse same odločajo, otroci prispevajo samo “za stroške”. sinčkom še posteljnino kupujejo, nekatere celo oblačila. Sinovi se niti ne zavedajo, da je s tem kaj narobe, ker tako je že celo življenje. ko pa pride pod to skupno streho, kjer o vsem “vsi” odločajo, še kakšna mlada punca, pa izgubi živce, ko vidi, da ji bodoča tašča vse diktira.

Ampak tu se pa vedete kot da smo res v Švici. Kreditov vaši otroci NE BODO DOBILI, torej bo najem, ali šparanje vsaj do 30. Kaj vam ni jasno, gospodarno ravnanje z denarjem? Ja kaj pa bo naredil s 300€ ki mu bodo ostali ko poplača najemnino. Neverjetno
[/quote]

Marsikdo plačuje najemnino, če živi v drugem kraju kot starši še od časa študija in verjemi, da preživi, pa tudi kaj prihrani in posledično pride do svojega stanovanja nekoč.
Je pa res, da takšno življenje ne omogoča dragih potovanj v tujino in zakajanje s travo vsak dan. Je treba malo skrajšat apetite in bolj skromno in racionalno živet. Ampak tudi to je dobra šola, ki je marsikateri razvajen 25- 30-letnik ne izkusi zaradi permisivnih staršev, ki jih imajo tako radi čim dlje ob sebi, pa tudi če celo plačo zagonijo za žure.
Najem je realnost mladih tudi v tujini. Kako pa misliš, da so živeli tisti v seriji Friends? In na podlagi česa nastanejo takšne serije? ne cedi se v tujini med in mleko in ne kupujejo se stanovanja kar tako kot štruca kruha.

O, Fuck. Jebemo pas mater. 😂😂😂😂😂😂

Glupi kot kamen!

O, ******. Jebemo pas mater. 😂😂😂😂😂😂

Glupi kot kamen!
[/quote]

Sem dal to skozi in mi nič ne manjka v življenju. NE žen sk, ne denarja, niti stanovanje ali avto.
Moj kolega pa je do 35 živel pri mami in se vsak večer v svoji sobi zadel s travo. Pri 40 je še vedno pri mami. Brez punce ali žene.

Sem dal to skozi in mi nič ne manjka v življenju. NE žen sk, ne denarja, niti stanovanje ali avto.
Moj kolega pa je do 35 živel pri mami in se vsak večer v svoji sobi zadel s travo. Pri 40 je še vedno pri mami. Brez punce ali žene.
[/quote]

Uživa življenje. Ti se pa isčrpavaš vsakdan.Si mu fouš?Hehe. Butl si ti ne on.

Uživa življenje. Ti se pa isčrpavaš vsakdan.Si mu fouš?Hehe. Butl si ti ne on.
[/quote]

Fouš za kaj? Da si je uničil življenje? Da se že 10 let vsak dan krega z ostarelimi starši in čaka, da se stegnejo,da bo podedoval stanovanje in se lahko v miru zakajal? Ja res, sem mu fouš. Poskušali smo mu pomagat, ker so stvari ušle nadzoru, tudi tako, da je posredovala policija pri njih doma, ampak očitno je že malo prepozno, da bi zafuran človek uspel pri teh letih najti smisel v življenju. To naredi hotel mama.

Odvisno. V najemu si lahko tudi doma. Plačaš za stroške, hrano, davke, položnice. Na tak način lahko neizmerno veliko prihraniš. Lahko si v drugem nadstropju urediš stanovanje zase in za družino. Imaš dostop do vrta. Možnosti je veliko. Vsekakor boljše kot životarjenje v najemniškem stanovanju.

Hotel Mama si predstavljam tako, da odrasel froc pričakuje, da mu bo še vedno vse k riti prineseno, torej ne plačuje ne položnic, ne kuha si ne sam, cujn si tudi ne umiva.

Če si pa ljudje vzajemno pomagajo med seboj, dokler ne pridejo na zeleno vejo. Je pa res, da ne smeš zaspat v ugodju, moraš iti v svet.

Tisti starši, ki jih jaz poznam, da imajo doma odraslega otroka, ki že hodi v službo, niso niti pod razno pripravljeni otroku odstopit pol hiše ali pa se sami umaknit v sobico, pa dat njemu na razpolago celo stanovanje. Ni šanse. Oni bi ga imeli tako kot prej, kot enega dijaka, zapakiranega v njegovi sobi, pa mamica bi mu kuhala in prala, kaj pa drugega. To je hotel mama. Ženske tega nočejo. To je kot da si s srednješolcem. Smešno in neresno. In večini to kar odgovarja. S takšnim moškim ne moreš nič resnega ustvarit v življenju.

Ne vem kako si predstavljate, da lahko nekdo v najemu plačuje 400 najemnine + 200 stroškov, plače pa ime 650?? S tem da to službo lahko zgubi naslednji dan, pa je v najboljšem primeru na 400 evrov dohodka, pa ga ven vržejo, ker ne more več plačevati. Lahko gre še nazaj v “hotel mama”, samo spet, selitve so tudi precejšnji stroški, ne moreš se ti selit ko se ti sprdne.

Kako pa misliš, da študenti v Ljubljani plačujejo najemnino z 200 evri ali manj štipendije?
Pač imaš cimre, ne živiš sam, skrbiš pa sam zase. Kaj je to takega. To je realnost na tisoče Slovencev, to ni nobena znanstvena fantastika. Vse se da, tudi z manjšo plačo, avtorskimi honorarji itd. In marsikdo to tudi nujno mora. Ne se čudit in mislit, da je nemogoče. Kdor je to dal skozi in ni nas malo, je vse ostlao v življenju sprejel z lahkoto.

Kako pa misliš, da študenti v Ljubljani plačujejo najemnino z 200 evri ali manj štipendije?
Pač imaš cimre, ne živiš sam, skrbiš pa sam zase. Kaj je to takega. To je realnost na tisoče Slovencev, to ni nobena znanstvena fantastika. Vse se da, tudi z manjšo plačo, avtorskimi honorarji itd. In marsikdo to tudi nujno mora. Ne se čudit in mislit, da je nemogoče. Kdor je to dal skozi in ni nas malo, je vse ostlao v življenju sprejel z lahkoto.
[/quote]

Študentski domovi precej cenejši, starši pomagajo, dosti lažje dobiti delo preko študentskega servisa + ostale študentske bonitete. Nasploh je študentski dom lih za unih par let, več časa ne zdržiš v takih razmerih (neki takega kot vojska). Cimri, ne hvala, ne mislim delit sobe z nekim neznanim maqedoncem, ki niti ne veš kaj ima v glavi, te lahko še po glavi, ker si užalil njegovo religijo, v “mama hotelu” vsaj vem na čem sem pa imam svojo sobo če ne drugega.
Avtorske pogodbe so isti šmorn, danes imaš, jutri nimaš več, en mesec ali celo več mesecev izpad dohodka, si gotof. Ni da boš našel delo iz danes na jutri, ko ti gre pogodba, naši delodajalci imajo za trivialna dela neke nerealne zahteve. Seveda pol na koncu če dobiš plačano.

Študentski domovi precej cenejši, starši pomagajo, dosti lažje dobiti delo preko študentskega servisa + ostale študentske bonitete. Nasploh je študentski dom lih za unih par let, več časa ne zdržiš v takih razmerih (neki takega kot vojska). Cimri, ne hvala, ne mislim delit sobe z nekim neznanim maqedoncem, ki niti ne veš kaj ima v glavi, te lahko še po glavi, ker si užalil njegovo religijo, v “mama hotelu” vsaj vem na čem sem pa imam svojo sobo če ne drugega.
Avtorske pogodbe so isti šmorn, danes imaš, jutri nimaš več, en mesec ali celo več mesecev izpad dohodka, si gotof. Ni da boš našel delo iz danes na jutri, ko ti gre pogodba, naši delodajalci imajo za trivialna dela neke nerealne zahteve. Seveda pol na koncu če dobiš plačano.
[/quote]
Ok, ampak jaz ti govorim o tem, da vse to JE slovenska realnost. In nekdo, ki recimo dela v Ljubljani, starše pa ima na drugem koncu Slovenije, ne more živet ravno v hotelu mama po koncu študija, pred 25. letom. Takšnih primerov je ogromno. Ne živijo sanjsko, preživijo pa. Seveda je v hotelu mama bolj komot, ni pa vsem dano.

Študentski domovi precej cenejši, starši pomagajo, dosti lažje dobiti delo preko študentskega servisa + ostale študentske bonitete. Nasploh je študentski dom lih za unih par let, več časa ne zdržiš v takih razmerih (neki takega kot vojska). Cimri, ne hvala, ne mislim delit sobe z nekim neznanim maqedoncem, ki niti ne veš kaj ima v glavi, te lahko še po glavi, ker si užalil njegovo religijo, v “mama hotelu” vsaj vem na čem sem pa imam svojo sobo če ne drugega.
Avtorske pogodbe so isti šmorn, danes imaš, jutri nimaš več, en mesec ali celo več mesecev izpad dohodka, si gotof. Ni da boš našel delo iz danes na jutri, ko ti gre pogodba, naši delodajalci imajo za trivialna dela neke nerealne zahteve. Seveda pol na koncu če dobiš plačano.
[/quote]

Aja, pa mislil sem študente, ki ne živijo v študentskih domovih, temveč v privat najemu. Lepo bi bilo, ja, če bi vsi dobili mesto v študentu, a ga žal ne.