Če jih že pošiljate v precenjene luknje jih pošljite vsaj v te, ki so v DE in AUT, da bodo vsaj več imeli po poplačilu stroškov

džizs … 80letniki ali pa 60 letniki – kot dan in noč 20let razpona no … si se (precej) zatipkal, saj vendar “sveži” upokojenci še kako namenjajo prva leta, desetleje-a, za razvijanje vseh tistih veselj, ki so jim morali zaradi obvez v preteklosti pustiti ob strani …

“Usihajo”, če lahko temu tako rečemo, bistveno kasneje kot pri 60ih …
[/quote]

Morda se pa nisem zatipkal jaz. Kot se ti je zapisalo, morem zgolj reci, da je se toliko bolj pomembno, da imajo pri tem podporo “hotela potomstvo”.

Tole je malce za lase privleceno. Sam sem izhajal iz meni blizje predpostavke 4 x 20 (+/-; ne gre se drzati stevilk kot pijanec plota, temvec se uposteva konkretno situacijo).

Zivljenje je sestavljeno iz nekako stirih obdobij: odrascanje (oponasanje) je tisto prvo obdobje, ko zivimo po usmeritvah starsev. Temu sledi obdobje raziskovanja, ko odkrivamo svoje meje, spoznavamo razlike med seboj in drugimi, ter se ucimo sodelovanja in tvornosti. V tretjem obdobju je sredisce nase pozornosti na predanosti (k izgradnji, udejanjanju nasih idej). Da bi v cetrtem zivljenjskem obdobju potem skrb namenili ohranitvi zapuscine.

(1) Prvo obdobje se torej zakljuci nekje s puberteto (torej nekje med 16 in 21 leti, na grobo). (2) Drugo se vlece vse tja do poznih tridesetih, ko se clovek spoznava z drugimi, poskusa to in ono, spocne druzino,… (3) nekje do stiridesetega naj bi se stanje stabiliziralo in takrat clovek “gradi svoj mali imperij”, na temeljih izkusenj in spoznanj preteklega obdobja. (4) in nekje pri 60-ih zacne premisljevati, da bi pocasi zadevo komu prepustil (kar nekako ravno sovpada s tem, da potomci v prvem koraku vstopajo v fazo “utrjevanja”, potomci v drugem pa v fazo “raziskovanja”).
[/quote]

No, kakorkoli. 30-letnik, ki še živi pri mamci, bo bolj težko nudil hotel potomstvo svojim staršem pri 60. In če bi to držalo, bi ti starši, ki podpirajo svojega odraslega mulca, istočasno morali skrbeti v istem domu še za svoje ostarele starše. To pa vse skupaj postavi v nek drug kontekst.
Potem pa še recite, da morajo ženske rodit pred 30 letom, pa da moški ne sme imet več kot 5 let mlajše in podobne zadeve, ki nikakor ne klapajo z vašo shemo, da so sinčki pri 31 še doma, ker še niso spoznali “ta prave”. Je pa jasno, da gre pri tem očitno pogosteje za sindrom sinčkov, ki živijo z mamicami, kot pa hčerk. Če bo ženska pri 33 še živela z mamo in čakala na “ta pravega”, bo ostala stara devica brez otrok.
Skratka, od tega podpiranja komoditete odraslih otrok na koncu nič pametnega ne dobimo ven.

Po mojem je bolj smiselno, da starši pomagajo otrokom, da se čim prej osamosvojijo, tudi pri nakupu nepremičnine, če je treba. Da se znajo spopasti z življenjem in da bodo sposobni čez toliko in toliko let poskrbeti tudi za svoje ostarele starše. Kako bo za obnemogle starše skrbel nekdo, ki do 30. leta ali še dlje ni bil sposoben niti sam zase skrbet? Potem bo pa kar naenkrat superman postal in vse mu bo jasno, vse bo znal? Saj ni čudno, da tudi familije, kjer se najdeta 2 takšna, ki so jim starši rit odnašali do 30. leta ali še dlje, potem ne znata skupaj funkcionirat in nista sposobna niti otroku kosila skuhat! Kaj si sploh dal kot starš svojemu otroku, če ga nisi ustrezno pripravil na samostojno življenje? samostojnosti se učiš. Postopoma. Nihče en postane samostojen čez noč.

No, kakorkoli. 30-letnik, ki še živi pri mamci, bo bolj težko nudil hotel potomstvo svojim staršem pri 60. In če bi to držalo, bi ti starši, ki podpirajo svojega odraslega mulca, istočasno morali skrbeti v istem domu še za svoje ostarele starše. To pa vse skupaj postavi v nek drug kontekst.
Potem pa še recite, da morajo ženske rodit pred 30 letom, pa da moški ne sme imet več kot 5 let mlajše in podobne zadeve, ki nikakor ne klapajo z vašo shemo, da so sinčki pri 31 še doma, ker še niso spoznali “ta prave”. Je pa jasno, da gre pri tem očitno pogosteje za sindrom sinčkov, ki živijo z mamicami, kot pa hčerk. Če bo ženska pri 33 še živela z mamo in čakala na “ta pravega”, bo ostala stara devica brez otrok.
Skratka, od tega podpiranja komoditete odraslih otrok na koncu nič pametnega ne dobimo ven.
[/quote]

Zato ga je pa tam po 16-em enkrat treba zabrisat ven… naj potuje, isce, spoznava, se vzpenja, pada, pobira… in ga pri 30-ih sprejeti nazaj… (v duhu tega, kar sem pisal prej).

No, kakorkoli. 30-letnik, ki še živi pri mamci, bo bolj težko nudil hotel potomstvo svojim staršem pri 60. In če bi to držalo, bi ti starši, ki podpirajo svojega odraslega mulca, istočasno morali skrbeti v istem domu še za svoje ostarele starše. To pa vse skupaj postavi v nek drug kontekst.
Potem pa še recite, da morajo ženske rodit pred 30 letom, pa da moški ne sme imet več kot 5 let mlajše in podobne zadeve, ki nikakor ne klapajo z vašo shemo, da so sinčki pri 31 še doma, ker še niso spoznali “ta prave”. Je pa jasno, da gre pri tem očitno pogosteje za sindrom sinčkov, ki živijo z mamicami, kot pa hčerk. Če bo ženska pri 33 še živela z mamo in čakala na “ta pravega”, bo ostala stara devica brez otrok.
Skratka, od tega podpiranja komoditete odraslih otrok na koncu nič pametnega ne dobimo ven.
[/quote]

Ker se hčerkice priselijo k sinčku v stanovanje

Ker se hčerkice priselijo k sinčku v stanovanje
[/quote]
A v hotel mama? Dvomim. 🙂
Tam so sami devičniki, obsedeni s pornografijo.

A v hotel mama? Dvomim. 🙂
Tam so sami devičniki, obsedeni s pornografijo.
[/quote]

Ne, k fantu v najem, ali k fantu ki ima stanovanje. Delež obeh doma je skoraj enak drugače, je bilo v dnevniku. Da so ženske malo mlajše ko gredo od doma je pa zato ker je partner 4-5 let starejši ko gresta skupaj v stanovanje, oz. se ona k njemu priseli

Ne, k fantu v najem, ali k fantu ki ima stanovanje. Delež obeh doma je skoraj enak drugače, je bilo v dnevniku. Da so ženske malo mlajše ko gredo od doma je pa zato ker je partner 4-5 let starejši ko gresta skupaj v stanovanje, oz. se ona k njemu priseli
[/quote]

Ja, seveda! Redkokdaj je tako, da gre punca kar k tipu s svojim stanovanjem. Mora biti precej starejši. In v tem smislu je tudi vse več mladih moških, ki se preselijo k starejšim ženskam v stanovanje, lahko so tudi ločenke z otrokom. Drugače pa gre pri večini žensk za najeme ali z ženskimi sostanovalkami ali s fantom. In realno delitev stroškov. Če govorimo o mestih, kjer so stanovanja draga. Drugod pa lahko izobražena in zaposlena ženska tudi sama kar hitro kupi svoje stanovanjce. Vsaj do sedaj ga je lahko.

In od kje tebi da so doma povečini moški? Si kar nekaj izmišljujete. Samski danes do svojega stanovanja ne pride ped 30. letom. Kakšen kredit ne ga srat

Seveda so. Ker večina takih ne zna niti pralnega stroja pognat, kaj šele si kaj užitnega skuhat. Če nekje plačuješ najemnino, pa tudi ne moreš vsak dan jesti zunaj. Odlepijo se šele ko spoznajo, kot pravijo njihove mamice “ta pravo” ali po domače nadomestek mame, žensko, ki bo njihova nova mama in nikoli zares tretirana kot bi si kot ženska zaslužila.
Pametne ženske to vedo in se takšnih sinčkov na daleč ognejo.

Seveda so. Ker večina takih ne zna niti pralnega stroja pognat, kaj šele si kaj užitnega skuhat. Če nekje plačuješ najemnino, pa tudi ne moreš vsak dan jesti zunaj. Odlepijo se šele ko spoznajo, kot pravijo njihove mamice “ta pravo” ali po domače nadomestek mame, žensko, ki bo njihova nova mama in nikoli zares tretirana kot bi si kot ženska zaslužila.
Pametne ženske to vedo in se takšnih sinčkov na daleč ognejo.
[/quote]

Eno so mamini sinčki, ki vsi vemo kaj je to, drugo pa mladeniči in dekleta, ki delajo, nosijo na kup, varčujejo in imajo jasne cilje pred sabo. Doma pa živijo zato, ker več prihranijo. Kaj ti bo samostojen žurer, ki niti do kredita ne more, ker nima nič prišparanga. Posploševanje je brezvezno.

Eno so mamini sinčki, ki vsi vemo kaj je to, drugo pa mladeniči in dekleta, ki delajo, nosijo na kup, varčujejo in imajo jasne cilje pred sabo. Doma pa živijo zato, ker več prihranijo. Kaj ti bo samostojen žurer, ki niti do kredita ne more, ker nima nič prišparanga. Posploševanje je brezvezno.
[/quote]

Določena mera posploševanja ne škodi. Ker tudi če je nekdo blazno priden in živi doma, mu manjka izkušnja samostojnega življenja.
poznam primer ženske, Ljubljančanke, ki je bila pridna, vzorna dijakinja, potem je končala faks, pa si omislila še podiplomca. Pridna, prijazna, ponos staršev. Ampak ko je končala podiplomca, si ta ženska ni znala niti makaronov skuhat. In je šla v službo in še kar živela doma pri starših. Potem je spoznala enega tipa in njemu je bilo v interesu, da bi skupaj živela, ker je tudi sam prej živel stran od staršev. Starši so znoreli, ko je pri 30 prijavila, da bi se odselila. Ja pa kam bo šla boga revca, v podnajem, o groza, pa kako bo živela, pa kdo ji bo kuhal, pral, likal! Kregali so se pol leta, preden sta starša dala zeleno luč, da gre. in ker je bila edinka, ki sta jo neskončno oboževala, sta ji za popotnico kupila stanovanje. Super! Kaj hočeš lepšega. Idealno, izobražena, s stanovanjem, resnim fantom, samo še otrok manjka. Pa se ni izšlo najbolje, ker je njen dragi po 3 mesecih življenja z njo imel poln kufer vsega. Ugotovil je, da živi s totalno nesamostojnim otrokom, ki ne zna niti za svojo rit poskrbet in se je odselil. Ona pa je kmalu tudi privandrala nazaj domov, stanovanje so pa dali v najem.

tako da ne mi govorit, da je pomembno koliko ima kdo našparano. Ona je tudi šparala. Ampak starši so iz nje naredili nesamostojno odraslo žensko, z izobrazbo, službo in prihranki. Verjemi, da se en žurer, ki sam zase skrbi, bolje znajde v življenju. z manj našparanega denarja.

Določena mera posploševanja ne škodi. Ker tudi če je nekdo blazno priden in živi doma, mu manjka izkušnja samostojnega življenja.
poznam primer ženske, Ljubljančanke, ki je bila pridna, vzorna dijakinja, potem je končala faks, pa si omislila še podiplomca. Pridna, prijazna, ponos staršev. Ampak ko je končala podiplomca, si ta ženska ni znala niti makaronov skuhat. In je šla v službo in še kar živela doma pri starših. Potem je spoznala enega tipa in njemu je bilo v interesu, da bi skupaj živela, ker je tudi sam prej živel stran od staršev. Starši so znoreli, ko je pri 30 prijavila, da bi se odselila. Ja pa kam bo šla boga revca, v podnajem, o groza, pa kako bo živela, pa kdo ji bo kuhal, pral, likal! Kregali so se pol leta, preden sta starša dala zeleno luč, da gre. in ker je bila edinka, ki sta jo neskončno oboževala, sta ji za popotnico kupila stanovanje. Super! Kaj hočeš lepšega. Idealno, izobražena, s stanovanjem, resnim fantom, samo še otrok manjka. Pa se ni izšlo najbolje, ker je njen dragi po 3 mesecih življenja z njo imel poln kufer vsega. Ugotovil je, da živi s totalno nesamostojnim otrokom, ki ne zna niti za svojo rit poskrbet in se je odselil. Ona pa je kmalu tudi privandrala nazaj domov, stanovanje so pa dali v najem.

tako da ne mi govorit, da je pomembno koliko ima kdo našparano. Ona je tudi šparala. Ampak starši so iz nje naredili nesamostojno odraslo žensko, z izobrazbo, službo in prihranki. Verjemi, da se en žurer, ki sam zase skrbi, bolje znajde v življenju. z manj našparanega denarja.
[/quote]

Oprosti to je pa čisto mimo, prej bi rekel, da bo pridna oseba poskrbeti sama zase, kot pa en luftarski žurer, ki živi iz dneva v dan.

Določena mera posploševanja ne škodi. Ker tudi če je nekdo blazno priden in živi doma, mu manjka izkušnja samostojnega življenja.
poznam primer ženske, Ljubljančanke, ki je bila pridna, vzorna dijakinja, potem je končala faks, pa si omislila še podiplomca. Pridna, prijazna, ponos staršev. Ampak ko je končala podiplomca, si ta ženska ni znala niti makaronov skuhat. In je šla v službo in še kar živela doma pri starših. Potem je spoznala enega tipa in njemu je bilo v interesu, da bi skupaj živela, ker je tudi sam prej živel stran od staršev. Starši so znoreli, ko je pri 30 prijavila, da bi se odselila. Ja pa kam bo šla boga revca, v podnajem, o groza, pa kako bo živela, pa kdo ji bo kuhal, pral, likal! Kregali so se pol leta, preden sta starša dala zeleno luč, da gre. in ker je bila edinka, ki sta jo neskončno oboževala, sta ji za popotnico kupila stanovanje. Super! Kaj hočeš lepšega. Idealno, izobražena, s stanovanjem, resnim fantom, samo še otrok manjka. Pa se ni izšlo najbolje, ker je njen dragi po 3 mesecih življenja z njo imel poln kufer vsega. Ugotovil je, da živi s totalno nesamostojnim otrokom, ki ne zna niti za svojo rit poskrbet in se je odselil. Ona pa je kmalu tudi privandrala nazaj domov, stanovanje so pa dali v najem.

tako da ne mi govorit, da je pomembno koliko ima kdo našparano. Ona je tudi šparala. Ampak starši so iz nje naredili nesamostojno odraslo žensko, z izobrazbo, službo in prihranki. Verjemi, da se en žurer, ki sam zase skrbi, bolje znajde v življenju. z manj našparanega denarja.
[/quote]

Včasih so rekli: Izjeme potrjujejo pravilo. Ti pa si eno izjemo posplošila na celo generacijo. Ne ni tako, kot ti trdiš, na splošno so najboljši partnerji tisti, ki imajo delovne navade in ki znajo prav obrniti prihodke.

Sama sem stara 32 let. Pred petimi leti prisla nazaj k starsem od bivsega. Cca 5 let sem bila pri njem. Koncala zahteven tehnicni faks, plus delala preko studenta. Od starsev dobila denar za vozovnico in malico. Knjige, obleke, potovanja in vse ostalo sem si sama placevala in to od srednje sole naprej, imela sem zoisovo. Sedaj delam dve sluzbi hkrati, da si nasparam vsaj nek osnovni polog za stanovanje. Doma dam za stroske, kupim tudi hrano, pomagam kuhat. Kuham od 13ega leta. Nikakor pa se ne zelim privesiti kaksnemu moskemu v njegov flet. Tud ze slisala, da sem hcerkica v hotelu mama. Sama komaj cakam, da grem od doma, da zazivim samostojno. So se pa starsi navadli tako in vem, da potiho zelijo, da bi ostala doma. Jaz pa ne, vendar , ce grem sedaj v najem, se lahko poslovim od lastnega stanovanja.

Je tezko iti na svoje. Ampak ne, zaradi lazjega zivljenja pri starsih. Ampak zato, ker danes s takso placo redko kdo si privosci, da gre na svoje ziveti. In, ce ze gre na svoje. Pa zivotari. Sem mnenja, da bi moral vsak otrok odditi na svoje obvezno, ampak bi mu morala placa to tudi omogociti. Ker na zalost mu ne.
Sama sem sla na svoje. Tezko mi je, ko moram zadnji denar, dati za svoj dom. Moja sestra, ki je ostala pri starsih pa tisti denar porabi za kavice, licila.
Ker danes do stanovanjskih kreditov je nemogoce priti, najemnine so bajno visoke in so prisiljeni ostati pri starsih.

Saj to je to, in se vidi, da ne razumeš prav dobro. Študentska leta so eno, resnično življene pa drugo. V resničnem življenju ne gre s honorarčki in dohodki v višini štipendije. Žal. V odraslosti (in kot študent si odrasel samo na pol) ni pravljic.

Nikoli razumel, zakaj se tako propagira deljenje bivališča s tujci (ki jih ti imenuješ cimri), a deliti bivališče z domačimi je pa slabše, al kuko? Zakaj bi bilo prvo boljše? Trganje mladega človeka iz socialne (družinske oziroma sorodstvene mreže)?. Razumem v primeru, da sta študij in služba predaleč za vožnjo vsak dan.

Drugače pa je v enem postu zgoraj lepo napisano, kam pes taco moli.

Zdaj imajo poln gobec o odgovornosti tisti, ki so jim stanovanja kupili starši. V drugih temah jamrate nad plačami. Ste si vi z jurja plače kupovali stanovanja ja.

Jaz poznam 2 brata, en je 39, drugi 29. Oba še živita pri starših, oba redno zaposlena, ne plačujeta stroškov, ne znata kuhat, prat, likat. To dela vse njuna mama. Ta starejši je imel dolgoletno partnerico, ki ga je zapustila, ker je hotela, da skupaj živita, on pa ne, si je raje kupil nov avto, višje cenovnega razreda. Po par mesecih ima že novo dekle. Ta mlajši neke resne veze do sedaj ni imel.
Meni se zdi, da je nekaj narobe v taki družini. Parkrat smo prijatelji poskušali govoriti s staršema, ampak njima je tako ok. Konec koncev tudi nam. To so njihove stvari.
Jaz osebno sem mnenja, da je po končanem študiju otrok dovolj star, da zapusti gnezdo.

Saj to je to, in se vidi, da ne razumeš prav dobro. Študentska leta so eno, resnično življene pa drugo. V resničnem življenju ne gre s honorarčki in dohodki v višini štipendije. Žal. V odraslosti (in kot študent si odrasel samo na pol) ni pravljic.

Nikoli razumel, zakaj se tako propagira deljenje bivališča s tujci (ki jih ti imenuješ cimri), a deliti bivališče z domačimi je pa slabše, al kuko? Zakaj bi bilo prvo boljše? Trganje mladega človeka iz socialne (družinske oziroma sorodstvene mreže)?. Razumem v primeru, da sta študij in služba predaleč za vožnjo vsak dan.

Drugače pa je v enem postu zgoraj lepo napisano, kam pes taco moli.
[/quote]
Ne mi prosim solit pamet s tem česa ne razumem. Jaz sem prišel v Ljubljano na študij iz 150 km oddaljenega kraja, z nerednimi povezavami z Ljubljano. V času študija sem na začetku stanoval v privat stanovanju, drugo leto sem dobil študenta in bil tam do konca absolventa, zadnja leta s punco. Že v času študija sem večino svojih stroškov pokrival sam. Potem sva šla oba s punco skupaj stanovat privat. Sprva sem delal honorarno, za pavšal, punca pa še prek študenta in sva kljub temu lahko plačevala najemnino in stroške in celo kaj prihranila. Seveda si nisva mogla ne vem kaj drugega privoščit, ampak tako je pač bilo. V podnajemniškem stanovanju sva bila po koncu študija še 11 let, z nerednimi službami in rednimi službami, potem sva kupila stanovanje. Tudi v Ljubljani. Kje drugje bi bilo verjetno lažje, ampak tudi služba bi bila verjetno slabše plačana. Ne pravim, da je to idealna formula, ker ni. Je formula, ki jo je oblikovalo življenje. In po tej formuli sigurno ne živi noben Ljubljančan, ki študira v Ljubljani. Verjetno bi tudi jaz v času študija živel pri starših, če bi bil iz Ljubljane, morda celo kakšno leto po koncu študija. Težko rečem. Vem pa, da mi je takšen način življenja zelo zgodaj dal marsikatero prepotrebno izkušnjo za življenje in da po odhodu iz študenta niti pod razno nisem pomislil, da bom zdaj živel s starši. Tudi kolegi, ki so se po koncu študija vrnili v rodni kraj, so večinoma vsi šli ali v podnajem ali v lastniško stanovanje. Ko se enkrat navadiš živet sam in sam zase skrbet, greš nazaj k staršem samo če res moraš, če se ti v lajfu tako zelo zalomi, da nimaš druge izbire ali pa če te starši nujno potrebujejo, da skrbiš za njih. Druge variante ni. Poznam ljudi, ki so 2/3 plače dajali za najemnino in trdili, da je vredno. Jaz si sebe res nisem predstavljal, da bi hodil v službo in iz službe k mami domov. to se mi je zdelo nerealno. Poznam tudi take, ki so ostali doma in tam študirali in jim še pri 35 ni prišlo na pamet, da bi šli drugam. Ne govorim, da morajo vsi dati to skozi, kar sem jaz, nihče me pa ne bo prepričal, da se ne da. Da se. In to res ni nič takšnega, ker tako praktično živi večina ljudi, ki pride na študij v Ljubljano, potem pa ostane v Ljubljani. tudi če imajo dobre službe, ne morejo kar tkao kupit stanovanja, pa tudi domov ne morejo vsak dan.

Saj to je to, in se vidi, da ne razumeš prav dobro. Študentska leta so eno, resnično življene pa drugo. V resničnem življenju ne gre s honorarčki in dohodki v višini štipendije. Žal. V odraslosti (in kot študent si odrasel samo na pol) ni pravljic.

Nikoli razumel, zakaj se tako propagira deljenje bivališča s tujci (ki jih ti imenuješ cimri), a deliti bivališče z domačimi je pa slabše, al kuko? Zakaj bi bilo prvo boljše? Trganje mladega človeka iz socialne (družinske oziroma sorodstvene mreže)?. Razumem v primeru, da sta študij in služba predaleč za vožnjo vsak dan.

Drugače pa je v enem postu zgoraj lepo napisano, kam pes taco moli.
[/quote]

Seveda ljubljanske srajce ne razumete, da ljudje dejansko pridejo v mesto od daleč in si pač morajo s tujci deliti stanovanje, da imajo kje živeti.

Seveda ljubljanske srajce ne razumete, da ljudje dejansko pridejo v mesto od daleč in si pač morajo s tujci deliti stanovanje, da imajo kje živeti.
[/quote]

Ne, tega ne dojamejo. Znajo pa višat najemnine in se zgrozijo, če jim kdo reče, da je treba višino najemnin z zakonom omejit. 🙂

Meni ni normalno ,da imajo starši bajtetine otroci pa so podnajemniki.Vse je normalno ,če se razumeš.Je pa faušija,eni pač ne prenesejo,če se starši in otroci razumejo.Ni normalno,da se mladi zakreditirajo ,starci pa šopirijo v kvadraturi,kjer kopičijo kramo.Dajte no noben ne bo nič nesel v grob,saj niste normalni z nekim hotelom mama,pa komu ne boš pomagal,če ne svojim otrokom.Je pa res,da bolj kot so ljudje stari bolj so čudni.Pustite mladini živet,in ne da so v kreditih do konc življenja,ne vse vtikovat v njihovo vzgojo otrok,pa bo mir.Malo je mladih,kateri izkoriščajo starše,vse je bolj napihnjeno kot je res.Časi so drugi,treba je it naprej in ne z leseno žlico nazaj.Naši otroci se iso rodili v času komunizma,ko smo dobili vsi stanovanje.

Meni ni normalno ,da imajo starši bajtetine otroci pa so podnajemniki.Vse je normalno ,če se razumeš.Je pa faušija,eni pač ne prenesejo,če se starši in otroci razumejo.Ni normalno,da se mladi zakreditirajo ,starci pa šopirijo v kvadraturi,kjer kopičijo kramo.Dajte no noben ne bo nič nesel v grob,saj niste normalni z nekim hotelom mama,pa komu ne boš pomagal,če ne svojim otrokom.Je pa res,da bolj kot so ljudje stari bolj so čudni.Pustite mladini živet,in ne da so v kreditih do konc življenja,ne vse vtikovat v njihovo vzgojo otrok,pa bo mir.Malo je mladih,kateri izkoriščajo starše,vse je bolj napihnjeno kot je res.Časi so drugi,treba je it naprej in ne z leseno žlico nazaj.Naši otroci se iso rodili v času komunizma,ko smo dobili vsi stanovanje.