do koliko km dobijo iz Javne uprave povračilo prevoza v službo??
Povračilo potnih stroškov v javnem sektorju je, če je delovno mesto oddaljeno najmanj 2 km od vašega naslova oz. od kraja od koder se dejansko vozite (to velja predvsem za tiste, ki imajo več delodajalcev in gredo iz službe v službo). Povrne se javni prevoz, če tega ni oz ga ni možno koristiti zaradi urnika pa kilometrina (8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od cene bencina)
168. člen
(povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.
Okrog teh povračil no. Tudi če si iz Lj. in delaš v Lj. in je oddaljenost od 2km naprej, dobiš povrnjeno. Pted Zujfom je veljal 1km.
Če je nekdo npr. z Viča, pa dela v Centru in je 2km vsaj, je povrnjeno. Saj se ne meri vožnja z avionom po zraku. Če je pa 1,99 km pa ne dobiš. Pa lahko imaš celo enega delodajalca samo.
Povračilo potnih stroškov v javnem sektorju je, če je delovno mesto oddaljeno najmanj 2 km od vašega naslova oz. od kraja od koder se dejansko vozite (to velja predvsem za tiste, ki imajo več delodajalcev in gredo iz službe v službo). Povrne se javni prevoz, če tega ni oz ga ni možno koristiti zaradi urnika pa kilometrina (8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od cene bencina)
[/quote]
Jaz ne dobim nič, ker tja vozi javni prevoz, ki je gratis. Jaz pa ga ne morem koristiti, saj v isti kraj vozim dva otroka, enega v šolo, drugega v vrtec. Če bi šla z javnim prevozom, ne bi prišla na delo pravočasno in tudi otrok ne bi mogla pravočasno dostaviti v vrtec in šolo, saj sta vsak na drugem koncu mesta.
JU mislim, da do 2km ni placano. Sama delam v JU in so znizali skoraj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} potne stroske. Jaz na mesec naredim 1500km in kar dobim za bencin nimam dovolj, da ga pokrijem. Govorim za bencin, ki je dejansko porabljen za na sluzbo. Tako da iz svojega zepa za bencin moram odsteti 20€
Jaz ne dobim nič, ker tja vozi javni prevoz, ki je gratis. Jaz pa ga ne morem koristiti, saj v isti kraj vozim dva otroka, enega v šolo, drugega v vrtec. Če bi šla z javnim prevozom, ne bi prišla na delo pravočasno in tudi otrok ne bi mogla pravočasno dostaviti v vrtec in šolo, saj sta vsak na drugem koncu mesta.
[/quote]
Imaš gratis javni prevoz.
To, da ga ne moreš koristiti, ker voziš otroke v vrtec in šolo, pa delodajalca ne sme zanimati.
Če torej živiš IN delaš v LJ, ti nadomestilo ne pripada, četudi je razdalja od tvojega doma do službe večja od 2 km.
[/quote]
Nimam pojma. Ne verjamem. Nikjer ni navedeno, da bi morala biti služba in naslov prebivališča v različnih krajih. In tudi sicer bi bilo tako pravilo precej bedasto, celo za naše politike. Ne vem, vprašaj kakšnega Ljubljančana.
Lepo piše, da ti prevoz pripada, če je razdalja več kot 2 km. V Ljubljani dobimo 37€, kolikor znaša mesečna.
[/quote]
Ne, v zakonu piše pogoj, da mora biti od kraja bivališča do delovnega mesta biti vsaj 2 km.
Ko navajaš kraj rojstva, tudi ne napišeš: Šlajmerjeva ulica 6a, 1000 Ljubljana, ampak samo Ljubljana.
Kako je definiran kraj bivališča?
Jasne nedvoumne pravne razlage pojma ni.
SSKJ opredeljuje (https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3555587/kraj?Query=kraj&View=1&Query=kraj&View=1)
‘kràj krája m (ȁ á)
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil
// navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega partizanskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev
2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih Jugoslavije / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod
// navadno s prilastkom ta del
…
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem.’
Še enkrat prilepljam člen zakona ZUJF-a, ki je že bil citiran:
168. člen (povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6388
Definicija naslova bivališča je podana v Zakonu o prijavi prebivališča (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046):
‘naslov v Republiki Sloveniji sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata’.
Delavec, ki živi in dela znotraj LJ, po zapisanem v zakonu ne bi smel biti upravičen do povračila potnih stroškov, če kot ‘kraj bivanja’ razumemo naselje, torej mesto Ljubljana; takšna raba besede kraj je celo dana kot zgled.
Obstaja pa še seveda pomen besede kraj po 3. definiciji, kjer je mišljena manjša površina od naselja, torej lahko npr. tudi nepremičnina (hiša z dvoriščem, blok ipd.)
Kraj bivališča tako ne pomeni (nedvoumno) isto kot naslov bivališča.
A glede na uporabo ZUJF-a (in zakonodaje o delovnih razmerjih na sploh) se uporablja besedna zveza ‘kraj bivališča’ v smislu naslova bivališča.
Zaradi precej nepremišljene uporabe večpomenske besede se tako da zapis v ZUJF-u razumeti na različne načine, kar je zelo neprimerno in bi bilo potrebno zadeve definirati ustrezneje.
Za povrh se ista besedna zveza pojavlja tudi v zdravstveni zakonodaji, kjer je iz sodne prakse in drugih pojasnil na spletu razvidno, da je s tem izrazom za razliko od delovne zakonodaje mišljeno naselje (Ljubljana) in ne naslov (Slovenska cesta 1, Ljubljana).
Ne, v zakonu piše pogoj, da mora biti od kraja bivališča do delovnega mesta biti vsaj 2 km.
Ko navajaš kraj rojstva, tudi ne napišeš: Šlajmerjeva ulica 6a, 1000 Ljubljana, ampak samo Ljubljana.
Kako je definiran kraj bivališča?
Jasne nedvoumne pravne razlage pojma ni.
SSKJ opredeljuje (https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/3555587/kraj?Query=kraj&View=1&Query=kraj&View=1)
‘kràj krája m (ȁ á)
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil
// navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega partizanskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev
2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih Jugoslavije / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod
// navadno s prilastkom ta del
…
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem.’
Še enkrat prilepljam člen zakona ZUJF-a, ki je že bil citiran:
168. člen (povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6388
Definicija naslova bivališča je podana v Zakonu o prijavi prebivališča (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046):
‘naslov v Republiki Sloveniji sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata’.
Delavec, ki živi in dela znotraj LJ, po zapisanem v zakonu ne bi smel biti upravičen do povračila potnih stroškov, če kot ‘kraj bivanja’ razumemo naselje, torej mesto Ljubljana; takšna raba besede kraj je celo dana kot zgled.
Obstaja pa še seveda pomen besede kraj po 3. definiciji, kjer je mišljena manjša površina od naselja, torej lahko npr. tudi nepremičnina (hiša z dvoriščem, blok ipd.)
Kraj bivališča tako ne pomeni (nedvoumno) isto kot naslov bivališča.
A glede na uporabo ZUJF-a (in zakonodaje o delovnih razmerjih na sploh) se uporablja besedna zveza ‘kraj bivališča’ v smislu naslova bivališča.
Zaradi precej nepremišljene uporabe večpomenske besede se tako da zapis v ZUJF-u razumeti na različne načine, kar je zelo neprimerno in bi bilo potrebno zadeve definirati ustrezneje.
Za povrh se ista besedna zveza pojavlja tudi v zdravstveni zakonodaji, kjer je iz sodne prakse in drugih pojasnil na spletu razvidno, da je s tem izrazom za razliko od delovne zakonodaje mišljeno naselje (Ljubljana) in ne naslov (Slovenska cesta 1, Ljubljana).
[/quote]
Pri nas je tako, da je dejansko od kraja kjer živiš. Za Ljubljančane to pomeni, da če je ulica na kateri živiš oddaljena manj kot 2 km od službe, ne dobiš nič, ostalim se povrne mesečna. Sodelavci, ki se vozijo iz drugih krajev pa dobijo, zdi se mi, mesečno za najcenejši javni prevoz. Če se prav spomnim, so ob uveljavitvi ZUJF-a nosili potrdila od prevoznikov.
Pri nas je tako, da je dejansko od kraja kjer živiš. Za Ljubljančane to pomeni, da če je ulica na kateri živiš oddaljena manj kot 2 km od službe, ne dobiš nič, ostalim se povrne mesečna. Sodelavci, ki se vozijo iz drugih krajev pa dobijo, zdi se mi, mesečno za najcenejši javni prevoz. Če se prav spomnim, so ob uveljavitvi ZUJF-a nosili potrdila od prevoznikov.
[/quote]
A ni to logično?
Kakšne probleme bi naj jaz imela, če opišem problem dvoumnega zapisa v zakonodaji?
Glede na to, kaj je napisano v zakonu, pa me ne bi čudilo, če jih boste nekateri imeli, če se bo kdo lotil ‘seciranja’ zapisanega besedila v zakonu.
[/quote]
Mislim da razen tebe nihče ni tako razumel ali prebral zapisanega. Pa praksa je jasna, povračilo se seveda izplačuje tudi znotraj enega kraja, le razdalja mora biti zadostna. Zakonov se ne sme brati dobesedno, bistven je namen zakona, tu je pa povsem jasno, kakšen je. Ali mogoče misliš, da je namen povrniti stroške tistemu, ki ima do delovnega mesta 2,1 km, pa živi za krajevno tablo, ne pa tistemu, ki ima 10 km znotraj mesta? Malo logike, no.
