Do-re-mi-fa-so-la-ti-do
Hihi, si ne morem pomagat…
No, namest mene čitat, prečitejte nekej druzga dobriga domačga… udi Iztoka Mlakarja… Papa
Soj cajt so bli ljudje bolj ljepi an bolj debjeli
ka so radi kej dobrega spili an kej dobrega pojeli
an ne tko ku dans ka človk je` slabš ku miš
an se zdi sam sebi ljep samo če je suh, ko štekuiš.
Soj cajt dragi moji aaa ja blo pej takuo,
so te meli za bolanga če si jih jemu menj ku sto
taprav djec je muogu mjet narmanj studvejsti kilu
an je lohkor, ma ne da b`se silu pojeu pu prasca tako po čres.
Ej, če se jaz zmislim Francga Franca Frančeščkina
kolko smo mi u kop pojeli, kolko smo mi v kop spili vina
e se zmislim ko h mene v hišo pršu je en bot,
me udaru na glih po rami an reku:”Danes jeman guod!”
Sem reku posluš me dobro Franc Frančesščkin,
te gleda danes tisti, če ne daš za en kvarin!
En kvartin kej govoriš ma dej ma sej si mona
dereta v hram nas dva kaštrona gremo sprazent en buč po čres
olala sem reku Franc ma nimam prou neč proti
an hitro sem šou nardet dva paninčka tkuo za po puoti
vsakmu štrunca kruha, mortadela, sir,…
lih tolko da nam da želodčk po puoti mir
Če greš po vasi gor dol na ljevo en pole na glih,
si čez en kvart ure že pr Frančeškinovih
Franc je portuon odopru, vrata od hrama odkljenu
an pole poklicu ženu naj da kej za jest taku počres
ka pršu sem v hram jaz v šentiment sem padu
ma ku da b’se regiment s sulatu zrihtal za pradau
taku so stali v vrsti Garganja, Bjel pinot,
Zeljen, Barbera, Cabernet, Merlot an kej je blo na buči gor prvjezano na tram
pršut, pišpeh, panceta an umjes pa še kak šalam an še klobase v rještaj
vse prvpravljeno za zimo ma taku kot grozdje
pred vandimo je viselo dol takuo po čres.
Prvo delo, smo splakenli s Pinelom dol po grli tista dva paninčka z mortaldelo
an pol smo počasi takuo od buče do buče šli
pr vsakmu pipco odvili an namalčk guštirali:
Garganja, ka ti stori toju začokulat
Zelen, prekrasen ka ma tak duh ku muškat
Pinot, ka se ti v ustah razcveti takuo ko ruoža
Merlot, ka ti želodčk pobuoža
an taku naprej taku počres.
Sem reku Franc ma dejmo še zagost na violino
čem rečt narezat kej pršuta se toka pr takem vinu
e ma ni blo treba prosit end, dva, tri je bil pršut na kavaleti an smo ga rjezali
šrou kmali je ostala od njega samo kost
zato smo be, inšomma, da ne bi padli v švoh ust,
hitro vsak po en šalamčk povendimali,
vmes pej malčk počakolali od tega an unga tako počres
zraven smo pojeli par štruc sihovga kruha,
Barbera je pej skrbela da niso bla grla preveč suha
en pole je prnesla soja žena dol v hram eno veliko skljedo žolca sz lilomberjem
an usakmu en tond jote ka je notri stopu prsac
an u usakmu tondu je plavalo še en par klobasc
an zraven je bil še pršut na vocti an zraven še polenta
ma so bla črjeva tako kontenta so nič ko cvilla tako počres.
“Kako je sočo, boš še enu fetu?”
“Ben pej narježi.”
“An kaj boš zraven pil bjelo al črno?”
“Ma toči toči, vse je dobro!”
“Ben zdej ko smo to pojeli gremo pej naprej!”
E, ko smo to pojeli je dal Franc nov pršut na kavaleto
žena je šla pej spečt eno frtajcu sz panceto
Franc sem reku ustavse malo ma dosti je blo dej
“Muči!!!”, je reku:”Tiho bod an pij an jej!”
Ni bl druzga ko ga ubogat, tiho bit an vse do jutra dragi moji jest an pit,
ka se je zdanilo smo še zapojali ma da pokale so šipe
an pole vsak še ene mičkene tripe smo udarli za fruštek tako počres.
E, soj cajt so bli ljudje, res, bolj ljepi an bolj debjeli,
ka so radi kej popili, kej pojeli an so se radi med sabo imjeli,
ka človk če slabo je, zna dobit slabo kri an tak čovk je slabe volje
an se stršno rad jezi,…
Ljeta so pasala ma pero jest rad jem še zdej
okroh jeter me namalčko zbada, ma želodec je
zaenkrat, hvalabogu koker rost frei
pero če si zmislim tistga goda od Franca Frančeškina
še zdej mi hodi ven kislina tako podugič an počres.
