Dobre restavracije v Ljubljani
Mi v Lj. sploh ne jemo več odkar sem v eni znani gostilni vidla kuharja, kako z eno roko dekorira zrezke s peteršiljem, z drugo pa se drgne po riti nato s to roko proba temperaturo juhe. Partner je preko študenta delal v ošteriji (dostava hrane na dom) kuhar pljuva v vse mogoče in se smeje s sodelavci. Delal v drugi ošteriji za sprejem naročil (teli kuponi za popust ki se jih dobi na internetu) kateri dostavljalcu ni bil všeč je v drugo dostavo dobil marsikakšne dodatke, tudi fekalne. Vi kar jejte v Lj.
Če daš na google, boš našla marsikaj. Na Siolu so tudi članki.
V stari Lj imaš eno za drugim Valvas’or, Julijo, Marley and Me, višje na Gornjem trgu je Špajza, na drugi strani Pri Vitezu.
Hvalijo tudi Cubo, Pen club.
JB za res globoke žepe.
Kitajska ne vem, če je katera dobra. Japonska Sushimama, potem tajska (oz. azijska) Shambala. Indijska Namaste.
Za moje pojme ima Ljubljana kar nekaj dobrih gostiln.
Spet čisto odvisno od tega, koliko časa imaš, denarja, kakšne so tvoje prehranjevalne navade in podobno…
Do sedaj sem bila zadovoljna:
– pizzeria Piazza
– španska restavracija Don Felipe
– ošterija Pr’noni
– gostilnica Kaval
– Divino restavracija
– Cubo,
– mehiška Joe penas
– Argentino
Vse naštete razen Cubo, sem obiskala večkrat in bila vedno več kot zadovoljna.
Zdravo,
nekaj dobrih restavracij, ki sem jih obiskala so:
Gostilna Na Gradu,
Gostilnica XXI,
Restavracija Špajza,
Restavracija Valvas’or,
mehiški Joe Peña’s in Cantina Mexicana,
španska Don Felipe,
San Martino,
picerijia Piazza.
izbor dobrih gostiln najdeš tudi na portalu http://www.e-gurman.si
S sinom sva bila danes v gosticu Zajcja Dobrava. Narocila sva vsak po en roast beef pecen na medium. Kot prilogi sva narocila porcijo pomfirja in porcijo pecene zelenjave na žaru po toskansko in pijaco. Natakar nama je najprej prinesel kruh, ki je bil povsem posušen in trd, ampak to naju ni prevec motilo, ker kruha ponavadi v restavracijah ne jeva. Sicer pa smo posušenega kruha v restavracijah že kar vajeni.
Ko pa sva dobila glavno jed, se je razocaranje nadaljevalo. Zrezek je bil na zunaj zapecen znotraj pa povsem surov in hladen, kar seveda ni medium. Poleg tega je bil zrezek žvecljiv, ko pa ti je po manjšem naporu vanj uspelo zapiciti vilico, se je ven pocedila kri. Na to sva opozorila natakarja. Brez, da nama bi kaj rekel, je odnesel zrezke, vrnil se je cez dobrih 5 minut z ostanki najinih zrezkov, sedaj prerezani po višini, tako da so bili za polovico tanjši, kar pa zdaj še zdalec ni bil vec roast beef, ampak nekaj kosov pecenega mesa, nametanih na krožniku. Natakar nama je povedal, da so jih sedaj še dodatno popekli.
Ker so bili zrezki sedaj užitni sva jih pac pojedla. V navadi je, da se ti v takih primerih opravicijo, cesar pa nisva bila deležna (v restavracijah kjer spoštujejo gosta oz. jim ta nekaj pomeni bi v takem primeru ponovno prinesli vso naroceno hrano). Zgodba se še nadaljuje. Prosila sva za racun. Po pregledu racuna sva ugotovila, da so nama prilogo – zelenjavo na žaru po toskansko, ki je znašala 3,90 EUR (vse priloge so bile pod 4 EUR). zaracunali 7,90 EUR. Ponovno sva na to opozorila natakarja, ki pa je dejal, da je cena taka kot je napisano na racunu. Zahtevala sva jedilni list, ker sva bila prepricana v svoj prav, saj je sin izrecno narocil to jed kot prilogo in ne kot glavno jed. Natakar se je vrmil z jedilnim listom in nama pokazal, da ni zaracunal priloge, ampak kot je sam rekel “orng porcijo”, ki pa je zajemala 6 kosov popecenih buck, nekje po tretjino zelene in rumene paprike, dva cešnjeva paradižnika in 3 kolobarje cebule (zanimivo bi bilo videti kako izgleda ta jed kot priloga). Ko sva rekla, da tega nisva narocila, je samo skomignil z rameni in dejal “kaj pa cmo”.
Nisva bila razocarana samo nad hrano ampak tudi nad njihovim odnosom do gosta, zato sva enostavno vstala in odšla.
