Dobro jutro zaspanci
…grrrr…sovražim odzivnike…vzamem papir in svinčnik ter si zapišem številko…naredim se, kot, da ni bilo nič…čakam te, a tebe ni in ni iz kopalnice…barabica, zakaj me mučiš? Saj vem. Želiš si, da bi bilo moje poželenje še večje, želiš si, da bi se v meni nakopičila vsa tista strast in hrepenenje, ki bi ga bil ti deležen…nežno te pokličem…nič…še enkrat glasneje…spet nič. Vstanem in grem počasi, tiho kot miška pogledat, kje si. Ni te nikjer. V hodniku na omarici je le sporočilo: “Se vidiva mačka. Pošlji sporočilo. Te pokličem.”
Kaj je to? Kakšne igrice se greš? Grem nazaj v sobo. Še enkrat pokličem in spet tajnica. Vse to mi je vse bolj čudno, a vse bolj všeč hkrati…