Dobrota ….
Dobro jutro, prijateji!
O Antonu Trstenjaku smo na različnih forumih
tu gori pred davnimi časi že neka tudi prebirali,
če se kdo od Tjavendanovcev tega spominja.
Morali smo ga prebirali, ker so nam predočili njegova razglabljanja, kot morate prebirati moja razmišljanja, s katerimi vas jutro za jutro posiljujem. Asociacije na Trstenjaka seveda so, a nič zato. Danes mi je v roke prišla Družinska pratika iz leta 1996, ne bi človek verjel, če me ne bi poznal ne bi vedel, da sem kot nona, ki spravi vse, vključno sponkice v sveti veri, da bodo enkrat že prav prišle ….
In v tej pratiki pravi A.Trstenjak:
“Dobrota ni nikoli zapuščena, nikoli osamljena. Tisto govorjenje, da je dobrota sirota razširajo ljjudje, ki prave dobrote v svojem srcu nikoli niso doživeli. Dobrota ni sirota, dobrota je božja, zato pa neskončno bogata. S tem, ko krepi druge, bogati obenem sama sebe.”
Misel mi je bila sicer hudo všeč, ko sem jo prvič prebrala. Pa mi kljub vsemu nekaj le ni in ni štimalo, pa jo grem prebirat še enkrat. Pa spet ni šlo skupaj. Ne prime se me trditev, da tisti ljudje, ki v svojem srcu prave dobrote nikoli niso doživeli pač pravijo, da je dobrota sirota. Nak, ta trditev mi ne sede. Ker poznam preveč ljudi, ki tako pravijo, pravzaprav, sleherni človek dandanes tako pravi – da je dobrota sirota. In zato pač ne morem mimo misli, da tako vsak človek danes pa le ne sodi v tisto vrsto ljudi, ki v svojem srcu niso doživeli dobrote. Nak, to ne bo več držalo!
Res pa je najbrž to, da se dobrota ne vrne več tako hitro, kot se je do nedavnega. Dandanes nas način in stil življenja pač prisiljuje in sili v to, da pozabljamo biti dobri, da pozabljamo na čisto enostavno stvar – nameniti mimoidočemu ne le tisti zveličani obvezni, vsakdanji, čustva in doživetja oropani “Dobro jutro”, brez pogleda, brez dviga glave in oči …. temveč ob tem, ko mu izrečemo dobro jutro tako resnično tudi čutiti, občutiti, videti njegov izraz, videti njegovo lice, videti njegove oči. To je, vsaj tako menim, tudi dobrota, ki jo mimogrede lahko podarimo in ne pričakujemo nobenega povračila, če pa dobimo prav tak odpozdrav, prav tako prijetno doneč glas, ki nam resnično iz vsega srca vošči tisto pravo in lepo dobro jutro, potem se nam je dobrota vrnila taisti hip, kot smo jo ponudili in – bogme, prijatelji, dobrota torej le ni sirota: ne za vse.
In ne za nas, prijatelji, ki se zbiramo tu gori in nam Koštrunček ugaša lučko, da nismo preveč potratni, in nam naš zajček tako pridno lučko spet prižge, katerim se tako vestno in prizadevno ježek pofočka, katerim naša Barbi tako prizadevno pomaga v abstinenčnih krčih s špinelki, ki vsi skupaj trepetajo za Lilino zdravje, ki se vsi skupaj deremo kot norci, ko se nam Nikitka dva dni ne javi, pa vsi ponorimo, ko se pojavi Brusko, pa vsi nestrpno čakamo, ali se bo čebelica narisala pri zajčku ali ne in mu podarila “+1, ve se za koga!”, pa ko se naša preljuba muca tako preeeeteeeeeguuuje in zazeha za PC-jčkom s kavico v roki, pa ko se nam javi še naš Štumpi, pol pa zaladamo tiste njegove Mambo Kingse, ne Paty, ki nas resnično pocrklja zvečer, ………. ne novodošlica Mišel, za katero se najbrž vsakdo sprašuje, koliko časa bo ostala, ko se pa tako cmokamo in ko smo za druge forumaše taki pocukranci, pa levčka, ki je tako bojzaljiv, da ne upa v napad in si prilastiti zajčka, pa Lisjaka, ki se je čisto po lisičje izgubil zadnje čase in samo izza ovinka opazuje dogajanje tu gori in seveda našega Mišona, ki tako vestno polni liste naše bukvice in čaka doma ponovnega sečnega dogodka…… in ……. in ………. in ………
ne, za nas je dobrota nekaj malega, ki si podarimo brez misli na povračilo, za katere dobrota nikakor ni sirota, je tisto, kar se nam z vsakim postom več kot enkrat vrne, ker nas spravi v dobro voljo, ker se znamo ob teh dobrotah dodobra in sladko nasmejati in biti dobre volje. Ne, za nas dobrota ni sirota, je nekaj, kar potem, ko se z njo nafilamo, delimo še ostalim sodelavcem.
Prijatelji, lep sončen dan, lepo dopoldne, prelepo popoldne, napolnimo si baterije, jaz jih bom danes še kako rabila, grem na žurko, jutri na predavanje, ……. jej jej, ne obeta se mi veliko spanca in počitka, zato pa ……..ajde, welcome to the beautiful life!
Marija draga prijateljica,si edina ktera me razumeš.Žalga nočem nič,a je ljubezen greh?Ni.To veš in razumeš ti.
Škoda,ker moram na pot,rad bi veliko kramljal s tabo, se ti izpovedal.Služba je pač trenutno men velik napor.Nimam časa,da objasnim zajčku..
»Zakaj močna kakor
smrt je ljubezen,
silna kakor podzemlje ljubezenska strast!
Njene strele so ognjene strele,
Gospodov plamen.
Velike vode ne
morejo pogasiti ljubezni
in reke je ne morejo poplaviti… «
Marija,hvala za vse!
Kaj bi brez tebe Marija…????
Brez tega jutranjega lepega prebiranja tvojih postov.Ko bi ti vedela,kako to paše.Čitati te in zraven srkati kavico.Ma en kratek moment,ki mi začne dan,ga polepša in mu da nove zagone..Ma ga ne dam!!!pa če pa če ….res ga ne dam!!MARIJAAAAAAA NE DAMOOOOO TE!!!!
Tudi jaz večkrat takole vmislih rečem dobrota je sirota…zato sem se globoko zamislila.Ob tem se mi poraja prašanje..mar res človek pričakuje preveč??
Le kako bi bilo živeti brez tega občutka???Lažje sigurno,stoprocentno ampak potem bi meni nastala ena velika praznina-luknja…Nevem,nevem..Bom pa še razmišljala o tem!!
Lep dan vsem,danes je zadnji delovni dan pred lepim vikendom,naj vam mine hitro in ne preveč naporno.Seveda v skupni družbi !!
Dobro jutro, gmajnica!
Mariči, kako lepo je na sončno jutro ob kavici prebirati tvoje jutranje pozdrave.
Nič trepetat za moje zdravje :)), bom preživela, kot že marsikaj. Stanje je sicer enako kot včeraj, toda pred mano je vikend v katerem bo dovolj crkljanja, da bom v ponedeljek polnih moči in kipečega zdravja spet jaz.
Glede dobrote… o sprejemanju in dajanju smo že pisali… pa tudi tam sem napisala, kar sem si mislila. Včasih je dobrota sirota, včasih pa mislim drugače. Mah, ne bom filozofirala, ker je petek in PETEK JE DAN ZA METEK!!!
cmoka vsem!
Pandica, joj, ušla si mi izpod prstov,
pa vendar sem te imela v mislih, tebe in
tvojo spodbudo, tisto veš, ko si napisala
pod Mišonov post: Mariči, daj gasa! Še vedno
mislim na to in hvala ti za tisto veliko zaupanje, ki si ga mi s tem izkazala.
Dober dan vsem,
danes sem pozen, je bla frka v službi.
Marija, tvoj post sem sicer prebral že zjutraj, potem pa letel na sestanek.
O dobroti bi se dalo razpravljat še in še. Ko sem prišel na ta forum sem bil malo skeptičen. Videl sem, da ste ena fajn povezana družba in sem se trudil vključiti. To, kar dobivam od vas je neprecenljivo in zgleda, da se to pozna že na meni, saj je žena en dan rekla : Kaj pa je s tabo, da si tko dobre volje vsak dan in poln energije. Za forum nisem povedal, moram najti prav trenutek in način, da ne bi blo slučajno kej narobe.
Kakorkoli, vesel sem , da sem tu.
Mišon
Ja, tukaj ti moram pod nujno nekaj
povedati, mišon. Lani septembra, točneje
11. septembra me je pritegnila na srednjih letih
tema “Moški & Ženske”, ki jo je odprl Hubert. Vključila sem se v razpravo in potem sem na forumih kar ostala. Dolgo časa doma nisem o teh mojih obiskih forumov in klepetanju nič povedala, potem pa je prišel trenutek, ko smo se dogovorili za srečanje in morala sem z besedo na dan, kajti ne moreš biti odsoten pol dne in kdo ve koliko noči, no, takrat smo se poslovili v Parjah ob treh ali štirih zjutraj tako, da sem bila zdoma tudi celo noč, z avtom, sama …… in morala sem pojasniti svoji družini to moje klepetanje na forumu. Pojasnila sem, kdo da smo, kje se dobimo, kako prijetni ljudje smo in nekaj moram priznati: hčerko sem pritegnila s tem, da se ona sedaj pogovarja s svojimi vrstniki na mIRC-u, tja jaz “nimam vstopa”, mene pa tudi in mož in hčerka pustita na miru, ko klepetam na teh forumih. Mož sicer pravi: na, pa je spet v tisti svoji klepetalnici, ko me vidi za PC-jem, pa ni vedno tako. Na PC-ju tudi delam za prijatelje, pišem seminarske in tako dalje in tako naprej, saj tudi finančno ne bi ravno zneslo sedeti kar naprej pred tole škatlico.
Ampak, doma so sedaj z mojimi klepeti, z mojimi forumskimi prijatelji, včasih tudi z vsebino kakšnega zanimivega klepeta, pa zanimivo temo, moji domači seznanjeni. In ko smo bili v LJubljani v Kitajskem zidu, mi nihče ni postavljal vprašanj, nihče ni zabavljal čez mojo družbo, nihče mi ni delal težav.
Tudi starejša hči in njen partner sta seznanjena z “mojim forumom” in priznati moram, da sta mi dejala, da mi to prijateljevanje očitno dobro dene!
Toliko, mišon, počasi pripravljal družino na to novico: vsak dan pač poveš nekaj malega, dokler mozaik ni sestavljen. Upam, da bo tvoja žena razumela tvoje prijateljevanje z nami in ti ga ne bo štela v zlo.
Čist vsega pa le ne povedat…mislim čist vsega.Tud jest nisem in tudi ne bom.Veliko govorim doma o vseh vas ,ampak točno kaj sem in kaj pišem pa ne povem..hihihi ampak iz čisto enostavnega razloga..sej vsega pa tud ni treba vedet!Ni greh..itak pa nebi razumel..razumemo lahko le mi. Tko da vas imam še vas bom imela in cmokala do nezavesti..heheheeh
Energije mam pa tudi tolk še za izvoz….
Da o tistih zalostnih dneh niti ne govorim,ko me vlečete ven ..spravljate gor…in uh zdej sem se čist raznežila…še v lužico se lahko spremenim…RADA VAS MAM!!!!!!! tko!!! Vse skupi!!!
****************************************************
Ja, levček, seveda razumem…. ustvarjeni
smo za ljubezen, za njeno prejemanje in
uživanje, za dajanje le-te dobrine… Ne,
ljubezen, ljubiti, biti ljubljen, živeti v ljubezni, izgoreti v ljubezni, ne, levček,
to zagotovo ni greh. Veš, kaj je greh: greh je NE SE ZADOSTI MOČNO BORITI ZA LJUBEZEN, NE BITI ZADOSTI VZTRAJEN V ŽELJI BITI LJUBLJEN IN LJUBITI – TO PA JE GREH! Greh je tudi: NE DOVOLITI BITI LJUBLJEN ! Ah,
………………….
Koliko sam puta umro a ti me oživjela,
koliki sam pijanac bio a ti me odriješila
Kakve su vatre gorjele a ti gasila
a kako sam bio drug, a ti si me spasila
Posle tebe je ostala duša …..
posle tebe mi ljubav dođe kao milostinja.
Ima noči kada tugu točim umjesto vina
al nema dana kolko je na srcu rana
al nema dana kolko je na srcu rana.
Lako češ ti bez mene
al kako ću ja bez tebe?
Kad dođu teški dani
kad odu svi jarani,
kad zamirišu jorgovani …..
…………….
tale se mi sedaj vrti in ………vrti se tudu meni ………….