Ste kdaj to spoznali na svoji koži? Pomagali nekomu, na koncu pa spoznali da vas je okoli prenesel/pa, se vam lagal /a, da je potreben/potrebna  pomoči ali naredil/A  še kakšno škodo ?

Vsi to doživljamo več ali manj

Spoznali , spoznali. Smo to bridko dejstvo.  Zato pomagam samo živalim ker one edino ne znajo lagati

vsa dobra dela so na koncu kaznovana. 

Zakaj bi bila dobrota sirota? To človek naredi ker tako hoče in želi. Če to radi počnete, vas zapolni in bogati. Zaradi tega niste osiromašeni. Vse je odvisno od tistega, ki dobroto in pomoč zavrača ali je ne ceni.

Do tu sem jaz, do te črte___, od te črte dalje pa je na tistemu, da se odloči, kako bo živel in ali bo mojo dobroto sprejel in si z njo pomagal ali jo bo pohodil in poteptal. Jaz sem srečna, če nekomu pomagam, sirota je kvečjemu človek, ki te pomoči noče. On je osiromašen za dobro delo in pomoč.

Se strinjam.

Kar delas, to zanjes, ce le iskreno delas. Dobrota se vedno vraca.

Pomagam, ker zelim in ker lahko v danem trenutku. Pa se nimam za neko dobro osebo, nikdar o sebi ne razmisljam kot o dobri osebi.

Kaj vem, zakaj tako, mogoce zato, ker cim mi nekdo zacne nakladat, kako dober in posten je, vem, da je ravno obratno.

Res je.

Ja, seveda, da smo doživeli. Smola pač. Večinoma pa so to taki, ki se okoriščajo na račun drugih. Pa vsi po vrsti so malo moteni. Ne moreš non stop lagat.

Dobrota nikoli ni in ne bo sirota. Dobro se z dobrim vraća, slabo se s slabim plača.

So pa samo izkušnje, skozi katere spoznavamo naravo ljudi in sebe.

Torej… Kdor dobro dela dobro tudi misli.

Tudi jaz sem to doživel v žlahti in sem globoko razočaran. Dobro je pa vedeti kako stvari stojijo. Niso me prinesli okrog so prebutasti imajo pa drugačno zahtevo in poskušajo manipulatorsko vplivati na vse vidike dogajanj tudi v sosedskih odnosih in še malo dlje okrog v tajnosti na zahrbten hinavski način. Najbolj me jezi , ker nobeden nič ne reče pa vsi vejo kolko je ura le jaz se ne dam. Nič ni vredno koliko si jim v preteklosti pomagal sicer se pa vse izve , ker laž ima kratke noge tega ne govorijo zastonj. Rad pomagam in svetujem , če vem od zdaj naprej njim nikdar več drugim samo če prosijo. Tako je kot si napisal v naslovu teme-dobrota je sirota. Žal.

sem že napisala v takih temah in bom spet- dobrota ni sirota, je zgolj dejanje, ki ga iskreno narediš, ker tako hočeš. ti hočeš nekomu pomagat BREZ povračila nazaj. Čim pa nekaj kao dobrega narediš, ker na ta način izsiljuješ zahvalo, hvaležnost itd, pa se sploh ne gre za dobroto ampak sebično dejanje.. in v tem primeru dobrota je sirota, AMPAK ZATO, ker je bilo ime dobrote izkoriščeno.. razumeš razliko??

kar se tiče dela, da te izkoristijo-si pomagal ker si tako želel. ko si ugotovil, da si bil izkoriščen, pač človeku drugič ne pomagaš več, ker izkoriščat se ne pustiš. in spet dobrota je sirota zato ker je nekdo izkoristil njeno ime, da je dobil pomoč na nepošten način .. vendar ti si pomagal, ker si želel nisi pa še poznal ozadja tistega drugega in to iskreno dejanje ne dela dobrote siroto.

Došao sam sa sackom it Lidela u Sloveniju prije 4 Godine. A sad imam. Imam i novac imam i stan.

Al takve žene kao je Zartrose nemam. Hoću Zartrose, ovo je moja sanjska žena. Ona zna, ona je kao ljepa grlica koja dadeći mi nade. *****

Ućite se od joj.

A svega ne rasdaijte zašto sami ste u dugu će nemate niša.

Ajde Zbog.

So se norčevali iz moje dobrote in poštenosti. Me zasmehovali in poniževali. Trpela sem.

Pa sem upoštevala tale nasvet!

Če boš dovolj dolgo sedel ob reki, bodo mimo priplavale trupla tvojih sovražnikov.

Nisem verjela v to, ampak točno tako je bilo, po 10 letih …

Kot kaže so tu nekateri, ki bi za vsako uslugo, ki jo naredijo sočloveku, pričakovali večno hvaležnost, skoraj malikovanje,

Ne, dobro delo je takrat, ko nakaj narediš za nekoga, brez da bi pričakoval karkoli. Lahko je to neznanec, ki ga nikdar več ne boš videl. In bo on potem razlagal naokoli, kako te je lepo ogoljufal. A to j epovsem njegopv “problem”, njegov način življenja. (In taki so razmeroma redki)

Osebno pravim, pomagaj sočloveku (če imaš pač to možnost), ko bo mogel bo verjetno on pomagal komu drugemu, morda celo tebi.

In predvsem, izogibaj se ljudem z motom: “Dobrota je sirota” – so zagrenjeni in znajo to s”slabo energijo” prenašat tudi na druge.

Zato pa bogati ljudje niso dobrotniki. Ivan Kramberger je lep primer kako so na koncu dobra dela poplačana

Kot berem tvoj zapis, imam občutek kot bi “brala” svoje življenje …

Ja, nihče me ni v življenju tako izneveril, kot primarna družina.

Bila sem dobra, se razdajala preko svojih zmožnostih. Nič nisem pričakovala v zameno, niti zahvale, ker sem delala z ljubeznijo in srcem.
Na mojo brezpogojno vdanost, so se odzvali tako, da so mi “potisnili nož v hrbet”!

Spoznal sem to izkušnjo pa se kar pomagam dal sem denar da je lahko šel v Bosno za svojo partnerico podalsat pasu njemu verjamem samo drugače pa denar ne pošiljam vec

Se ne strinjam.Odnos je daj- dam.Vedno.Ti njemu nekaj, on tebi nazaj.Če se tega ne zaveda, ga kurc gleda.Se obrneš in greš drugam.KER: kaj naj s tako prijateljico, ki me kliče, ko me rabi.Ko jo rabim jaz, je ni.Se oglasi šele drugi dan.Jo ne rabim potem Jo klinc glefa.

Se zelo strinjam. Plačilo je lastni dober občutek.

In ponovimo:

Ti si se odlocila, da se bos razdajala. To je bila tvoja odlocitev.

Ti si dajala, ker si ti tako zelela.

Med sobroto in neumnostjo je precej razlike.

Kako drugi reagirajo na nasa dejanja, je na njih, ne na nas.

Preberi nekaj zgornjih opisov, so lepo povedali, dajes ker zelis in ker lahko, kako bo drugi to sprejel, ni na tebi, ti si dal, ker ti tako hotel.

Dobrota ni sirota!

Seveda se mi zgodi, da dam, pa me kdo tudi okoli prinese ali kako drugace izkaze, da sem se zmotila. Tudi prav. Si vedno recem, sem dala, ker sem se jaz tako odlocila, moja stvar.

Vedno, vedno se povrne!

Zadnji primer, izpred nekaj mesecev. Zenska v trgovini z otrokom, presteva kovancke, vidno revna, preracunava kaj bo kupila ali ne bo, otrok previdno sprasuje, ce lahko nekaj vzame ali raje ne… V dno srca me je zabolelo, sem razmialjala, naj pristopim ali ne, kako se bo pocutila, ni enostavno… Sem pristopila k otroku in ga vprasala, kaj si zeli, je okleval in povedal nekaj malega, mami nerodno, sem rekla, da zelim otroku kupiti kar si zeli in naj ne bo jezna… Sva sla po trgovini, izbiral je hrano zase in za mamo, na koncu sem dodala se kup sladkarij in priboljskov in placala vse na blagajni. Sem razmisljala, da sem prisla samo po kruh, pa zapravila za polno vrecko, a sem si rekla, pa kaj, nekomu bo lepo, mogoce se pa enkrat tudi meni ali mojim to povrne, ce bomo rabili.

In ni minilo par dni, en druzinski clan je bil v tujini in zasel v situacijo, da je potreboval pomoc, sta mu pomagala ena gospa in njen moz. Z neba sta mu padla v tistem trenutku.

Vse to so lahko nakljucja. Mogoce bi se meni in mojim vedno nasel kdo na poti in nam pomagal, cetudi mi ne bi drugim nudili pomoci, ne vem, vem pa, da se jaz bolje pocutim, ko lahko komu naredim kaj dobrega, naj ima tudi kdo drug lepsi dan.

Kaj pa, ce ne more ali ne zna pomagat? Bos se vedno zahtevala povracilo?

Recimo, smo se selili in so vskocili prijatelji, eni so naredili gips stene, eni pomagali prebelit, en je posodil kombi… Kombija nimam, ne morem posodit. Sten ne znam postavljat, kako naj tu pomagam? Lahko pomagam nosit in cistit recimo, a to ni enakovredno. Ali pa, nihce od teh prijateljev se ni selil, kako hudica naj potem najamem kombi, da jim ga posodim?

Sem nekj skuhala, spekla, pocastila, za rd jim kupila boljsa darila, vec kot to nisem dala nazaj.

Ali recimo sosedje, veckrat sem jim cuvala otroka po soli, ko je bil se v nizjih razredih, kako naj mi oni to vrnejo, ce nimam majhnih otrok? So mi res vsake toliko kaj podarili v zahvalo, a mi je to nepotrebno, sem jim tudi rekla, mi je bilo v veselje pocuvat malega vsake toliko, tu sem, lahko pomagam, zakaj ne bi, ce lahko. Kaj vem, mogoce bom pa enkrat stara in obnemogla, pa mi bo en sosedov otrok sel v trgovino, ko sama ne bom zmogla, a ti sosedje bodo ze zdavnaj odseljeni.

Pac pomagas, ce hoces in lahko, ce ti ta oseb vrne, super, ce ne, se ti bo ze na drugi strani kje vrnilo.

To se je meni redno dogajalo.

Ne moreš verjet, dokler sam ne dozivis. Jaz pomagam najprej sebi potem pa svojim najbližjim, če ne prosijo.Razdajat se ne mislim več za nikogar.

Ni nič vredno.

Pa nože naj drugim v hrbet rinejo, če jim bodo pustili.Meni nič več.

Zdaj tudi jaz čakam ob reki, da mimo prinese…

Dobrota je sirota in to ker v večini tisti ki prejme dobro delo, ne ceni to. Res je kar pravite, če nekaj dobrega narediš, te to napolni. Vseeno pa se počutiš opeharjenega, če človek to zlorabi, ali če vidiš da ni bil iskren in v bistvu pomoci ni rabil ampak je izkoristil tvojo dobroto ali mehko srce. Primer , kolegica jamra ko da nima za kruh. Ker nobenega tipa ne ulovi za denar, gnjavi kolegice.  Enkrat sem ji dala 100 eru, sedaj ne več  . Zakaj? Ker so bili takoj novi nohti, nova frizura , nove obrvi. Počutila sem se kot bebec, ker sama si ne privoščim ne nohtov ne narisanih obrvi