Pri naš je tako stara trmasta razgrajaca dojenček ful umiril in zaposlil.

Zelo prijetno je opazovati otroke, kako znajo biti nežni z malčki, kako jih učijo sto in eno pomembnost, kako so ponosni v vlogi starejših bratov, sester.

Starši praviloma pri tretjem otroku veliko manj kompliciramo.

Nam je tak malček zelo polepšal družinsko življenje. Vsem članom.

Mena in to obdobje okoli 50 jo marsikomu zagode. Sama sem imela lepo urejeno življenje, bila sem vitalna, razmišljala sem, da je to pač obdobje življenja, ki ga bom v dobri kondiciji zlahka prestala.

Okoli 50 se nam statistično pogosto zgodi, da zbolijo starši, ki jim moraš biti v pomoč. Tudi v službi težje “držiš štih” z mlajšimi, bolj zagnanimi. Tudi če si v dobri kondiciji in skrbiš zase, mena lahko uska kar močno fizično in psihično. Če gledam nazaj in primerjam, sem imela zelo neproblematičnega otroka, a je bila včasih kar naelektrena klima in glasni pogovori.

saj lahko najstnik takrat tudi pomaga za starce skrbeti?

aja tiste, ki imate razvajene edince si ne morete predstavljati, da so najstniki že marsičesa sposobni in računate na to, da bodo do 50 leta opravilno nesposobni.

Če je zdaj stara 35 in se odloči za otroka, ga bo rodila pri 36 – 37 (pri teh letih lahko traja malo dlje). Kar pomeni, da že blizu 50, ko bo otrok začel s puberteto, torej bo že ven iz tahudega.

Tretjega otroka sem rodila pri 37,5. Nenačrtovano, vendar sem ga bila nepopisno vesela. Bila sem polna energije, nosečnost in porod b.p. Dojenček je bil sicer zahteven, ponoči se je zbujal, to je bilo hudo, ampak je bilo hudo tudi pri prvi hčerki, ki sem jo rodila pri 26. Dojenček je zrasel v fanta, ki mi ni povzročal kakšnih večjih težav.

V meni je bilo kar hudo, imela sem en kup zdravstvenih težav, ampak otroci niso imeli na to nobenega vpliva. Smo vse preživeli.

Ni lahko, ni enostavno, je pa kljub vsemu lepo!

odvisno koliko energije nameniš tema otrokoma. Če sta večinoma samostojna in si ti ZDRAVA in se dobro počutiš, ni razloga, da ne bi. Prvega sem imela pri 30, drugega pri 34. Pri drugem je manj energije, manj smo se z njim ukvarjali,… navihan je in živce nam je spil letos v prvem razredu. Starejši je priden – preveč priden.

Še enega? ja, samo če bi bil priden. Ker ne grem še enkrat čez to, kar smo imeli s ta malim… Nimam energije.

druga stvar – služba. ti služba dovoljuje še enega otroka? moja služba nikakor.

kakšna pa je to služba, ki ne dovoli otrok?

Recimo dve poslanki sta trenutno noseči, novozelandska premierka je najbrž že rodila med mandatom,

zdravnice tudi rojevajo, čistilke ravno tako, brezposelne še raje.

Res me zanima kakšna služba je to, ki ne dovoli otrok.

Ja pa kaj še, pri njenih 50 bo dete v 8 razredu OŠ in treba mu bo pomagat pri učenju in nalogah, hvala lepa ampak pri 50 sem raje babica kot mamica osnovnošolca.

to pomeni, da bi se rada vtikala v druge, ker svojega življenja očitno ne boš več imela.

s kakšno lahkoto to ene larfe mislite, da vam bodo drugi urejali življenje.

Kaj naj ti recem, probaj biti v meni in imeti otroka v puberteti, pa potem porocaj, kako to gre.

Mene sicer mena se ne daje, pa sem zelo blizu 50, otroci so ze odrasli in skoraj samostojni, puberteta jih ni razmetala, tako da tezko recem kaj v zvezi s tem.

Lahko pa recem, da mi neskoncno pase, ko se zdaj lahko posvecam sebi in ko si lahko z mozem vzameva veliko casa zase. Zdaj je nekako ta cas, ko sva se dovolj mlada za kaksne ‘norcije’, nisva tako stara, da bi naju zdravje oviralo, a dovolj stara, da sva si ze marsikaj pridelala in osigurala, tako da si lahko marsikaj tudi privosciva.

Gledam vrstnice, ki imajo otroke tam nekje od sredine OS, pa konca srednje sole, ne da se jim vec, one bi zdaj se malo kariero, dokler se lahko, pa bi to in ono, a pri vsem se morajo prilagajat otrokom in jim je to ze zoprno, clovek z leti postane manj prilagodljiv, pa ce je v meni ali ne.

Kot sem ze napisala, poskusi, potem pa poroxaj, kako zgleda, ko si v meni in imas doma pubertetnika ali celo dva…

To pomeni, da mi pri 50-tih na misel ne pride, da bi se ukvarjala s 10-letnim šolarčkom, kje ti vidiš vtikanje v druge in zakaj bi mi kdorkoli drugi urejal življenje, a si ti sploh pismena in razumeš kaj pišem?

Res ste ene butaste do amena!

poznam kar nekaj žensk, ki imajo tudi še mlajše otroke pri 50 in za vse je značilno, da jih to drži pokonci, so bolj v koraku s časom. Res pa je tudi, da imajo OTROKE RES RADE (ne v smislu, je treba dva naseksat čimprej in s čim manjšo razliko, ker se tako spodobi, v resnici so mi pa odveč in komaj čakam, da jih majhne poturim, ko so pa večji, pa da se jih losam). Tiste, ki imajo pa otroka že odraslega, pa se ali ločujejo ali pa na veliko gonijo naokoli. Moški seveda pa v obratni smeri (se gonijo okoli, včasih jih žene ločijo).

sicer naj ima vsak otroke če hoče in kadar hoče. Je pa vseeno absurdno, kako se v takih temah vidi, koliko ljudem so v resnici otroci zelo zelo odveč (neko nujno zlo).

Ko boš zaradi hormonskih sprememb dobesedno zbolela, se oglasi. Poznam ženske katere še vedele niso, da so v meni in take kot sem jaz, ki so me doletele čisto vse značilnosti za meno pavzo in še kakšna po vrhu in to v najvišji mogoči stopnji. Besede moje ginekologinje, ki se mi je trudila pomagati po najboljših močeh. Na srečo sem že zunaj najhujšega in ne dovolim si, da mi soli pamet nekdo, ki misli, da če se njemu ni zgodilo, se nikomur ne more.

no saj zboli lahko človek kadar koli in zaradi česar koli. pa imajo še celo kakšne invalidke otroke.

kakor da te jalovost odveže bolezni.

Joj, pa nehajte že s tem, predstavljaj si, kako bo pri petdesetih, ko boš v meni, imeti pubertetnika. Ja, kako? Jaz sem 57, najmlajša jih ima pa 16. In? Po mojih izkušnjah sem veliko bolj potrpežljiva kot pri prvih treh, veliko bolj se znam brzdati, stvari sprejmem s humorjem, namesto da znorim na prvo žogo… skratka, prav nič hudo ni. O tem, kako je grozno pri petdesetih imeti najstnika itak govorite samo tisti, ki tega niste izkusili. Kako pa mislite, da sfolgajo stare mame z dvo in triletniki, ki so petke in svetke pri njih.:))) 16-letnik pa res ni nek hud problem, če je normalno vzgojen.

Poznam par podobnih let, z otrokoma podobnih let. Zdaj imata še dojenčka. Mož, ki jo že leta vara, zdaj beži v službo in s kolegi v gostilno (ljubica ga je menda načevljala). Aja, pa odkar ni več ljubice, se ga najde tudi na vseh mogočih sex portalih.

Žena pa doma s tremi otroci…

Pa to je prav neverjetno, koliko ljudi namesto otrok dela otrokove naloge!

Če so vaši otroci res tako nesposobni, da še konec OŠ potrebujejo polno pomoč in še bolj nadzor staršev, potem je verjetno res bolje, da jih nimate.

Ali morda sami niste končali osnovne šole, da jo sedaj izdelujete namesto otrok?

Čisto enostavno pa recite kar hočete: Roditi pri 30 ali roditi pri 39 je že velika razlika – to ti bo povedala vsaka, če je le malo iskrena. Imeti dojenčka pri 20 do 30 ali pa pri 38 je velika razlika, in to ti bo povedala tudi vsaka, ki je vsaj malo poštena. In DA, imeti otroka starega eno leto pri 30 ali 40 je velika razlika – že pobiranje iz tal, tekanje za otrokom itd… In kot razlagajo ene višje glede menopavze – ene so v pred-meno dobi že 10 let pred menopavzo in se znaki že kažejo v obliki bolečin v mišicah in sklepih, mrazenje, menjanje razpoloženja itd… in DA poleg vsega tega še mali otrok? in pri 50 otrok star 10 let? Na vstopu v puberteto – ja seveda lahko in Ja jih je kar nekaj, pa vseeno, ne govorite kot da je vse super fajn in mega, ker vsaka poštena mamica vam bo povedala, da je drugače in da je bistveno težje imeti otroke ko si starejši.

In ko ena zgoraj razlaga kako se potem varajo itd…Jaz poznam enega, ki je varal pa je vmes še ženi otroka naredil, da ni težila… tako, da sto ljudi sto čudi.

Ti si ze mimo mene, hci je pa v pubrteti, tako da sta skupinsko divjanje hormonov zgresili.

Tudi babica je ven iz mene, vnucki pa se niso v puberteti, tako da to sploh ne gre primerjat.

Morda se je pa kateri od tvojih starejsih v puberteti krital s tvojim klimakterijem, pa zato nisi imela toliko potrpljenja, kot ga imas zdaj, ko so se ti hormoni umirili.

Pa ne da je on Slovenec?

Jaz klimakterija niti zaznala nisem. Dejansko ima resne težave zgolj manjšina žensk in tole posploševanje, boš že videla, kako bo, ko boš v meni, je bedasto. In ne, pred sedmimi leti, ko sem vstopala v klimakterij, so bili prvi trije otroci stari 18 in čez, ne vem, zakaj bi z njimi imela kakšne probleme. Govorim o obdobju, ko so bili majhni in nisem bila tako potrpežljiva kot s to ta zadnjo. Izkušnje so tiste, ki te izučijo. S starostjo izgubiš tisto živčnost in nepotrpežljivost. Dobiš uvid, kaj je pomembno in kako doseči isto brez sekiranja in dretja. Vsaj jaz sem. Ko sem bila v meni, je imela najmlajša ravno 9 let, nič posebnega ne z menoj ne z njo. Tako kot posplošujete to, kako grozno je v meni, isto delate s puberteto. Če je otrok dobro vzgojen, ni z njim nobenih večjih težav in pretresov niti v puberteti. Težave imajo tisti, ki hočejo ubogljivost brez vprašanj, in pa tisti, ki otrokom pustijo delati, kar hočejo že od malega. Vse ostalo je popolnoma obvladljivo, pa če si v meni ali pa ne. In še vprašanje: si dala skozi meno in pubertetnika ali ne? Sorodnica pa prijateljica pa ena, za katero si slišala… ne štejejo.:)))

ti si zanimiv primer za kakšnega strokovnjaka o starševstvu…

kaj je to priden? kakšna so merila za priden in kdaj jih otrok izpolnjuje – je to kje napisano?

Ali morebiti je to tak otrok,da se tebi ni treba z njim ukvarjati in sploh ne veš da ga imaš in to zate pomeni priden?

meril pridnosti ni in otroci so si po karakterju različni eden miren, tih, drugi, živahen, energičen, rad govori – oba sta pridna 🙂 samo različnih karakterjev sta in s tem ni nič narobe

khm očitno pa vse monklje pa niso tako fit pri 50+ kot se hvalijo in v resnici ne zgledajo kot mlajše sestre svojih hčera

Definitivno ti največ živcev požre prvi, ker je vse novo, drugi ker je spet kaos ker se spet premešajo vloge in prvega vržeš iz tira.

Kompliciraš pri prvem najbolj, pri drugem se že skuliraš, pri tretjem vidiš, da se svet vrti po svoje brez tvojega teženja in si poješ “leeeeet it goooooo”. Dosti manj težiš tudi prvemu in drugemu.

Drugače pa ja – prva dva sem imela pri 23 in 25. Tretjega pri 39. Ni primerjave. Svojim otrokom govorim, da moraš otroke imet mlad – kariera bo že.

Očitno ti ni jasen koncept “pridnosti” oz. ti je ameriška permisivna vzgoja oprala glavo. Ja, otroci imajo različen karakter, eni so bolj umirjeni po naravi, drugi manj, eni so polni energije, drugi ne itd. Ampak to nima veze s pridnostjo. Priden otrok ni tisti, ki sedi pri miru in ne opozarja nase, ampak tak, ki se mu stvari zmorejo dopovedat, ki ne rine z glavo skozi zid v težnji, da manipulira s starši. Pridni otroci nimajo potrebe po pozornosti 24/7, ker so jih starši navadili, da se svet vrti okoli njih.

To, kar si ti opisala, otrok, s katerim se nič ne ukvarjaš in ga pustiš pri miru, ne bo priden otrok. Tak otrok bo ravno obratno, če je po naravi energetičen in bolj uporniški, bo kar kričal po pozornosti in se neprimerno vedel. Če je po naravi bolj zaprt, bo morda zapadel v depresijo, samopoškodovanje itd. Morda pa nič od tega in bo normalno rasel.

Torej takole: priden otrok je otrok, ki pozna meje, ker jih ima zastavljene. To je otrok, ki nima potrebe po izzivanju in manipulaciji odraslih, ker njegovi pomembni odrasli upoštevajo njega in njegove potrebe (poudarek je na potrebah, ne željah), zato večinoma zrelo in odgovorno ravna, pač v skladu s starostjo. Bo zdaj šlo? So torej tvoji otroci pridni ali niso?:))