dolgotrajno brezposelni

Kdo spada pod dolgotrajno brezposelne? Edino tisti, ki so prijavljeni na zavodu? Kaj pa tisti, ki nismo prijavljeni? Ste vsi prijavljeni?

Sem dolgo brezposelna in prijavljena na zavodu. Zakaj ti nisi, veš sam-a.

Jaz sem prijavljena. Koristi zaenkrat sicer nimam nobenih od tega, škodi pa tudi ne.

Uradno samo tisti, ki so vodeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, dejanske številke pa so veliko višje.
Po mojem mnenju bi lahko pod to šteli tudi tiste, ki so odprirali svoja podjetja oz sp, v upanju da bodo lažje našli delo, zdaj pa životarijo oz zaslužijo ravno toliko, da si pokrijejo prispevke in mogoče še osnovne stroške firme.

Jaz sem tudi dolgotrajno brezposlena pa ne vem kaj je vzrok naokoli imam prek 20 prošenj tud vsakemu povem ,da iščem službo,če bi kdo kaj vedel pa vse eno ni nič…….ne vem kaj je narobe.Za seboj imam tudi že delovne izkušnje izgleda,da danes gledajo dlako v jajcu in je vedno nekdo,ki si po mnenju nekoga delo bolj zasluži kot jaz.Časi so se pač spremenili tisti,ki se imajo za pametne poslabšujejo socialni položaj ljudem z nižjo izobrazbo ali samo osnovno šolo delat pa znamo vsi enako.Tiste z nižjo izobrazbo ne vzamejo na delo,ki ga zahteva višja izobrazba,tisti z višjo pa dela za nižjo stopnjo ne sprejmejo jim je preveč pod častjo.Vsak hoče biti na svoj način le pameten in pametovati drugim,ko ga prosiš za pomoč,nasvet pa seveda pogrne kot hlod.

Gre tudi zato, da bo večina delodajalcev raje zaposlila nekoga, ki že ima zaposlitev in samo menja službo, kot nekoga, ki je par let na zavodu. Sliši se grdo ampak tako in vem, da krivda v večini primerov ni na strani brezposelnih. Gre za to, da nekdo, ki je že kakšno leto doma “zaspi”, ga malo povozi čas, je depresiven po vsej verjetnosti pa ima veliko večjo motivacijo kot tisti, ki službo že ima.
Uglavnem brezposelni padejo v začaran krog, prostih delovnih mest je malo, tista, ki pa so pa ponavadi dobijo tisti, ki samo menjajo službo in tako si brezposelni pridobi še dodaten mesec sedenja doma in zgublja na ceni.
Seveda tudi tisti z zavoda dobijo službe ampak na 1500 razpisov imamo 10.000 brezposelnih. Kriza…

ISLA podala si dokaj realen odgovor iz katerega je razbrati,da ti ni vseeno za bresposlene osebe.V tem iskanju službe sem že dvakrat naletela na razpis,kjer iščejo delavko vsaj tako mislimo osebe,ki razpis preberemo,vendar pa v bistvu gre za za delovno mesto kjer nekdo že pogodbeno dela in so razpis dali ven ,ker ga po zakonu morajo dati ,da so lahko že obstoječi delavki podaljšali pogodbo za naslednjih 6 mesec.Vidiš tu pa sistem ne deluje dobro take zlorabe duševnih stisk iskalcev zaposlitve bi se moral najti nekdo,ki bi to preprečil.Med tem časom iskalci zaposlitve pridno odnašamo prošnje na že zasedeno mesto.A je to pošteno?A je pošteno,da svet obsoja potem iskalca kako ni sposoben najti delo?

Ni fer in ni pošteno, ampak dokler ta država ne bo poštimala, gospodarstva tako, da se bodo odprirala realna nova delovna mesta, bo žal tako.
Pred tem pa mora na prste stopiti še tistim podjetjem, kjer ljudje hodijo v službe pa že več let nimajo plačanih prispevko plače pa dobivajo na obroke. Marskaj je narobe pri nas. Dokler bomo tiho (velja tudi zame) in pisali po forumih bo pač tako.

Veliko imate prav. Jaz bi pa napisal svojo izkušnjo. Morda komu prav pride. Pri zaposlovalcih je tudi zelo pomembno kaj kdo zna, in ne toliko kakšno izobrazbo ima. Morda na javnih službah, kjer se zahteva izobrazba, kar pa je po moje popolnoma zgrešeno, saj če imaš neko določeno izobrazbo, še ne pomeni, da si primeren za delovno mesto. To samo pomeni, da imaš nek vzorec razmišljanja in usmeritve. Pri nas je bil problem, ko je oseba prišla iz mateamtičnega faksa, izjemno inteligentna, ampak ni znala delati v excelu, skoraj popolnoma nič, tako da smo morali poiskati še nekoga, ki je obdeloval in oblikoval tabele.
KAdar rečete iščem službo, vsi pomislijo na nekoga, ki bi se obesil na delovno razmerje in tako kot se delovci bojite nategovanja s strani delodajalcev, se delodajalci bojijo, da bi delavec delal slabo ali to celo izkoriščal. TAkpni so primeri, seveda ne vsi, ampak vedno je tako, da se bojiš najhujšega.
Zato vedno prej povejde, da iščete kakšno delo, potem ap povejte, kaj bi delali in zakaj bi to delali, osebne izkuššnje zelo pomagajo, ne toliko kakšna je izobrazba, ampak kaj vas veseli, kje ste dobri, kaj dejansko znate.

Spomnim se enega primera prijatelja, ki je sprejemal v službo človeka, ki bi delal z Avstralijo, dosti individualno delo. prišlo je ogromno kandidatov z izobrazbo, seveda je bilo znanje jezika pogoj. GA skorajda ni, ki ne bi ustrezal, ampak tista samoiniciativnost, vestnost, vstrajnost, kako naj človek ve kdo je iz takšnega testa. IN je na razgovor prišla punca, ki je imela geodetsko izobrazbo, govorila perfektno angleščino, nič delovnih izkušenj. Pa o je vprašal: Kaj pa delaš v prostem času. In je rekla,d a je ob študiju trenirala tek na smučeh, bila v reprezentanci in potem zaradi poškodbe, prekinila, se rehabelitirala (zlom noge) in spet prišla v reprezentanco, vendar ni bila več na najvišjem nivoju, morala zaključiti, zaključila pred dvema letoma in končala šolo.

No ta prijatelj je izbral njo. Ko sem ga vprašal zakaj, je razložil. Človek ki ob študiju trenira vrhiunski šport, na vrhunskem nivoju, se je sposoben pobrati po poškodbi in priti nazaj na novo svetovnega pokala, bo sposoben tudi opravljati to delo, če ga dobro pripraviš. Vse ostale lastnosti že ima.

Torej, kar počnete, kar znate izven okvirja vaše izobrazbe, ni nepomemben faktor.

Samo v razmislek.

primož

Obvezno objavo za prosto delovno mesto imajo le službe JU, gospodarski sektor že nekaj časa ne rabi objavljat delovnega mesta na straneh Zavoda za zaposlovanje ampak je dovolj če oglas objavi na svoji strani ali pa v prostorih podjetja.
Seveda govorim za primere, ko je za razpisano delovno mesto že izbran kandidat. Fer bi bilo, da bi se tudi razpisi za delovna mesta v JU v naprej označili, da so že zasedeni, saj bi se stem pokazala tudi bolj realna slika, dejanski prostih delovnih mest.
Se pravi statistika je veliko hujša kot se prikazuje. Dejanskih prostih delovnih mest je manj, kot to prikazuje zavod za zaposlovanje, dejanska brezposelnost pa je tudi večja kot to prikazujejo statistični podatki, saj ta statistika ne zajema tistih, ki so brezposelni niso pa prijavljeni na zavodu.

Jaz se z napisanim popolnoma strinjam, prav tako se strinjam z razlogom katerega je navedel tvoj znanec pri izbiri geodetke, ampak žal je realnost pri nas drugačna.
V tuini, se v življenjepisu navajajo tudi delovne izkušnje s fakultet, razna prostovoljstva itd, pri nas tega nihče ne jemlje resno in ne šteje kot delovna izkušnja.
Večina podjetji v svojih zaposlitvenih oglasih kot prvi pogoj še vedno navaja izobrazbo in slabo definira kakšne delovne izkušnje naj bi imel kandidat ne glede na izobrazbo.
Tudi jaz sem za to, da se pri izbiri kandidata predvsem gledajo njegove veščine in ne toliko dejanska izobrazba. Seveda ne pravim, da je zdravnik lahko vsak, ki zna poviti rano in diagnosticirati norice.
Poznam pa kar nekaj primerov, ko so ljudje npr s strojno izobrazbo veliko boljši grafiki od tistih izučenih, poleg tega imajo še tehnično znanje iz strojništva, kar pomeni, da znajo npr. stroj tudi popraviti v kolikor je to potrebno. Z zaposlitvijo takšnega človeka, delodajalec ubije dve muhi na en mah.
Prav tako mi ni jasno zakaj, nekatera podjetja inzistirajo na izobrazbi VII stopnje za zaposlitev nabavnega referenta, pri drugih podjetjih pa je za to dovolj V stopnja.
Mene osebno vedno bolj pritegnejo oglasi v katerih je jasno definirano, kaj se od kandidata pričakuje.

Ne, Primož, to kar si napisal, citiram: “Pri zaposlovalcih je tudi zelo pomembno kaj kdo zna, in ne toliko kakšno izobrazbo ima, žal ne drži. Na lastni koži sem izkusila, da to ne drži kar navajaš. Imam izkušnje, delala sem že v podjetju, kjer sem bila na razgovoru preko študenta, pa so zaposlili osebo, ki nima nobenega znanja, izkušenj v tej stroki. In še celo moja žlahtnica je ta oseba, ki je dobila službo, jaz pa ne. Tako, da… Kako boš to komentiral?

Kot dolgotrajno brezposelna oseba mislim da se smatra nekdo, ki je na zavodu prijavljenj vsaj 1 leto.

Drugače je pa potrebno najprej priti do razgovora za službo, da sploh lahko o sebi kaj poveš. Meni v 3 letih še ni uspelo priti niti do 1 razgovora. Vse prošnje so ali zavrnjene, v 90% pa tako sploh odgovora s strani delodajalca ni.

Ne, Primož, to kar si napisal, citiram: “Pri zaposlovalcih je tudi zelo pomembno kaj kdo zna, in ne toliko kakšno izobrazbo ima, žal ne drži. Na lastni koži sem izkusila, da to ne drži kar navajaš. Imam izkušnje, delala sem že v podjetju, kjer sem bila na razgovoru preko študenta, pa so zaposlili osebo, ki nima nobenega znanja, izkušenj v tej stroki. In še celo moja žlahtnica je ta oseba, ki je dobila službo, jaz pa ne. Tako, da… Kako boš to komentiral?[/quote]

Še enkrat posebej ppoudarjam, to ne velja za vse.

Tako kot je nekdo zgoraj napisal. ZA podjetja, privatna, ki že imajo izbranega kandidata, ne rabijo objaviti delovnega mesta, seveda to prijavimo, ampak obkrožimo, da je kandidat že izbran, tako da nam jih zavod ne pošilja.
Potem pa pridejo na vrsto podjetja, ki so v privatni lasti ali pa podjetja, kjer so lastniki raznorazni holdingi in delniške družbe, ki postavijo na mesto direktorja, ki bo delal za lastnike. Tukaj pa poznamo veliko primerov, da se kadruje glede na poznanstva in usluge. Normalno, če pa nihče nič ne odgovarja, tukaj pa pridemo do problema sodnega sistema v Sloveniji in politike vodenja. Do danes še nihče ni nič odgovarjal, skoraj nihče, država ni nobenemu nič pobrala, samo zadnjo novico lahko gledate o Zidarju. Žena pa gospodinja pa na računu milijone in mirno lahko kupuje nepremičnine na obali. Tako je pri tistih, ki ne delajo s svojim denarjem.

Meni na pamet ne pride, da bi zaposlil prijatelja, če ne obvlada svojega posla. Pri nas je medicinska sestra programirala in bila je odlična v tem.

Seveda pa imate vsak svojo izkušnjo in samo tisto poznate, kar ste izkusili,jaz pa vam povem iz lastnih izkušenj kot podjetnika in iz govoric, ko se pogovarjam s prijatelji.

vedno pride do nesoglasij in nerazumevanj, ampak sistem, ki ga fura država, nikolur ničesar ne olajša, ne iskalcem, ne delodajalcem, tam kjer pa je to v lasti države, pa delajo kot se jim zahoče, saj nihče ne bo odgovarjal.
RAvno nasprotno, še nagrado dobijo. Samo poglejte NLB, dokapitalizira jih država, potem pa si dobiček delijo? Kakšen dobiček, če pa imajo za vrniti dokapitalizacijo????

Ampak tako to je, torej je tudi zelo pomembno ali iščete službo pri privatniku ali pri nekomu, ki je samo prišel na delovno mesto direktorja in mu kaj dosti ni bilo treba delati. Sistem pa nas vedno bolj vleče, da vsi postajajo enaki, saj se proti sistemu ne morejo bojevati.

primož

Poraja se mi eno vprašanje: kaj narediti v primeru, da se ukvarjaš s hobijem, ki sicer zahteva veliko vloženega časa, truda, natančnosti, predanosti, inteligence, ipd., ampak je ta hobi za laično družbo, ki ga ne pozna v globine, smatran kot nekaj zelo negativnega? Mislim, da je v tem primeru bolje se ne izpostavljati na razgovoru, ker te bo vsak delodajalec samo nekam poslal, saj 99% ljudi misli, da vse vedo, a v resnici ne vedo nič.

Bolj kot formalna izobrazba, bi me pri kandidatu pritegnil njegov intelekt in pronicljvost. Kandidata, ki bi mi kot svojo veščino ponujal nekaj za kar je splošno znano, da je družbeno nesprejemljivo ne bi ravno potegnila zaključka, da iskazuje kakšno pretirano intiligenco.
Potrebno je znati oceniti, za kakšno delovno mesto izpostaviš svoja znanja in veščine. Najbrž na razpisu za kadrovsko službo ne boš kot posebno veščino izpostavljal, da odlično obvladaš popravilo avtomobilov ali pač?

Vsi, ki so danes brezposelni, niso zastonj brezposelni in bodo taki tudi ostali. To se sicer grdo sliši, ampak je res. So ljudje, ki nikoli niso in ne bodo brezposelni, ker imajo ogromno znanja vseh vrst, tudi če nimajo papirja. Službo lahko menjajo kadar želijo, plačani so dobro. Nikomur na misel ne pride, da bi jih odpustil. Delodajalci dandanes iščejo predvsem dobro strokovno znanje, sposobnost učenja novih stvari, inteligentnost in ne neke diplome FDV in še nekaj podobnih, s katero si samo rit lahko obrišeš. O tistih s samo osnovno šolo pa sploh ne bi.

Torej se moraš najprej in ČIMPREJ vprašati, koliko so tvoje prijave sploh učinkovite? NISO! Pojdi čimprej do najbližjega Kariernega središča ZRSZ se in se s kom o tem malo posvetuj. Sem imela enak problem in so mi zelo pomagali. Danes sem zaposlena.

Moram te popraviti, da to kar trdiš ne drži, vedno so izjeme in vedno se da, je pa res, da je vse odvisno od človeka. Bolje bi rekli, kjer je volja je tudi pot. Ampak tudi ne drži, vedno in povsod, kaj iščejo delodajalci, sem razložil zgoraj.

Vse se da, problem pa je vedno v glavi, kako dojemamo svet, kakšne so naše potrebe, kako si mi predstavljamo službo, kaj nam predstavlja lagodno življenje, koliko smo pripravljeni vložiti v tisto kar želimo imeti in še in še.

Tukaj gre bolj za zavedanje in voljo, potem pa so tukaj še družinske in socialne okoliščine, in življenje, ki nas je potegnilo v določeno smer, zaradi tisoč različnih naključij ali razlogov.
Vsem pa je enako eno. Niso imeli nadzora nad svojim življenjem in ga nimajo niti sedaj, zato jim je treba najprej pomagati priti iz začaranega kroga, lastnega razmišljanja in vzorcev, šele ko se jim odpre ta možnost, bodo na službo in situacijo lahko geldali drugače.

Ampak na žalost se nihče ne ukvarja z ljudmi celovito, ampak samo na en nazapisan način.

Spremeniti mišljenje , ko te pa izkušnje učijo drugače, je najtežja stvar. vendar ko enkrat greš čez to, je vse tudi veliko lažje.

Obstajajo programi zato, ampak vsi bi po lahki poti.

primož

Zeeehhh, spet nekdo, ki ne živi v reali, spet teorije o preživetju najmočnejšega. Si mogoče že slišal, da so v naši ljubi državi šle cele panoge v maloro, da gredo dnevno podjetja v stečaje??
Če želiš, ti lahko začnem naštevat panoge, ki so v Sloveniji zaradi dumpinškig cen, neplačilne discipline itd skoraj izginile?
Ljudje so na cestah, ker so šle firme v stečaje, na cestah so zato, ker tudi če imajo dodatna znanja nevezana na njihove prvotne poklice delodajalci zahtevajo specifično formalno izobrazbo. Na cestah so, ker je enormna brezposelnost in podjetja še kar hodijo v stečaje.
Razumem, da se očitno vrtiš v krogih kjer ima večina ljudi službe, ampak enostavno ne morem verjet, da ne poznaš nikogar, ki je v zadnjih 5 letih ostal brez službe.

Glede na to, da se očitno javljaš iz pisarne, tudi ti ni delaš ravno nekaj manualnega, bolj nekaj, akr bi marsikdo imenoval mešanje megle, tako da, pljuvaš v lastno skledo.

ogromno prošenj imam zavrnjenih, velikokrat pa slišim ” imam teto, strica tam in tam, mi je zrihtal šiht”……

jaz zvez in znanstev pač nimam

Torej se moraš najprej in ČIMPREJ vprašati, koliko so tvoje prijave sploh učinkovite? NISO! Pojdi čimprej do najbližjega Kariernega središča ZRSZ se in se s kom o tem malo posvetuj. Sem imela enak problem in so mi zelo pomagali. Danes sem zaposlena.[/quote]

Podpis!
Če nekdo pošilja neučinkovite copy/paste ponudbe si je pač sam kriv za lastno neučinkovitost. In lenobo :).

Jaz sem bila dolgotrajno brezposelna.
Ne vem katerega leta sem diplomirala, bila sem ena od treh najboljših v našem letniku. Za vsak predmet sem se namučila, da sem ga naštudirala v nulo, da sem znala za 120 %, ker sem mislila, da bodo bodoči delodajalci gledali ocene, uspešnost na praksi itd. Po levem pasu so me prehitevale kolegice, ki so na izpit prišle zgolj “pogledat”, potem so profesorju/profesorici pojokcale, kako njihov otrok ne spi že četrti dan, ker mu rastejo zobje, ima vročino, kolike itd. Seveda so naredile s 6, jaz z 10, ampak z znanjem. Na predavanja niso hodile, seminarske naloge so predstavljale tako, da smo skoraj zaspali zraven. Vse te kolegice imajo danes službe za nedoločen čas. Od treh najboljših v letniku dve še danes nimava službe na našem področju, ena flika porodniške/bolniške. Skoraj vse nesposobne so zaposlene, nekaj jih je obupalo, nekaj pa se je preusmerilo na druga področja, ostali so brez službe. Kakorkoli, če potegnem črto – zaposlitev so dobile najbolj nesposobne, netalentirane, lene in nesposobne osebe.

Jaz sem nekaj časa (5 let) čakala, pošiljala prošnje za vsa mogoča in nemogoča dela (pobiranje parkirnine, delo na odpadu), potem pa sem nekega dne imela vsega dovolj in sem se spakirala v Avstrijo. Delam nekaj, kar niti približno nisem poznala; ker znam jezike, sem zelo iskana, sem pridna in marljiva. Plača – glej in se čudi. Seveda ni vse tako sončno – moja družina je 700 km vstran. Hvala bogu za skayp in ostala komunikacijska sredstva.

Slovenija bo s tako mentaliteto in takim načinom izgubila zelo dober kader, ostali bodo res samo ta slabi, ki pa imajo na žalost veze. Jaz jih nisem imela in mi nobene ocene, nobeno znanje in nobene sposobnosti niso pomagale – prepoved zaposlitve v javnem sektorju.

Ne obupajte, službe so (pač ne v Sloveniji), samo je pa res potrebno nekaj žrtvovati.

nehajte z nakladacija, ma ja v nekem kariernem središču so avs naučili take vloge pisati, da ste zato šihte dobili..bla bla..