dolgotrajno brezposelni

Zeeehhh, spet nekdo, ki ne živi v reali, spet teorije o preživetju najmočnejšega. Si mogoče že slišal, da so v naši ljubi državi šle cele panoge v maloro, da gredo dnevno podjetja v stečaje??
Če želiš, ti lahko začnem naštevat panoge, ki so v Sloveniji zaradi dumpinškig cen, neplačilne discipline itd skoraj izginile?
Ljudje so na cestah, ker so šle firme v stečaje, na cestah so zato, ker tudi če imajo dodatna znanja nevezana na njihove prvotne poklice delodajalci zahtevajo specifično formalno izobrazbo. Na cestah so, ker je enormna brezposelnost in podjetja še kar hodijo v stečaje.
Razumem, da se očitno vrtiš v krogih kjer ima večina ljudi službe, ampak enostavno ne morem verjet, da ne poznaš nikogar, ki je v zadnjih 5 letih ostal brez službe.[/quote]

Sama pa bi se kar strinjala z ugotovitvijo “tako pač je” četudi sem ostala brez službe pri 50-ih, ko je šla firma u maloro. Niti 1 teden nisem bila pri miru, sem šla takoj med prostovoljce (finančno sem itak še prejemala nadomestilo iz zavoda) predvsem, da sem ohranjala delovni ritem, navezovala stik, da sem se počutila koristno. Moje karakterne lastnosti (vztrajnost, natančnost, pridnost, velika zmožnost logičnega sklepanja, empatija, itd) je opazil eden od sodelujočih v projektu in mi ponudil zaposlitev.Četudi je delo milje daleč od moje formalne izobrazbe. S pomočjo te zaposlitve sem spoznala še nekaj potencialnih zaposlovalcev,ki so mi ponudili delo, a sem vseeno ostala zvesta temu, ki me je prvi opazil (spet ena mojih karakternih lastnosti 🙂 )
Zato pravim, da je iskanje dela (ne zaposlitve) tisto prvo, česar bi se moral lotit brezposeln…
Srečno vsem, i iščete delo.